Ko stopim na prosto, začutim kako se mi leden zrak oklene okoli telesa. Stresem se in naredim par korakov naprej. Obraz nastavim soncu - sončni žarki mi prijetno pogrejejo kožo. Snežni metež je ponehal, sedaj na nebu ni niti oblačka, na tleh pa je debela snežna odeja. Piha neprijetno mrzel, oster veter, zaradi katerega se mi kljub debelim zimskim oblačilom naježi koža. Globoko vdihnem. Čas je da nadaljujem s potjo.
Na hitro preverim če imam vse pri sebi: nož, lok, puščice, nahrbtnik s hrano in pijačo. Vse je tukaj. Nahrbtnik si dam na rame, vanj uspen zbasati še tul s puščicami in gor nekako privezati lok. Nož pospravim v tok za pasom in začnem prodirati skozi debelo plast snega. Ne da se mi, prsti na nogi pa me že začenjajo zebsti, a vem da se moram premikati, saj je to edini način da se ogrejem.
Hodim dobro uro, v ritmu mojih počasnih korakov si mrmram melodijo neke pesmi, ki sem jo verjetno pred časom slišala po radiu. Napredujem počasi, želja da bi se vrnila v zatočišče pod velikimi skalami, kjer sem ostala čez noč, z vsakim korakom narašča. Tam je bilo vsaj relativno toplo, saj se je v majhni jami podoben prostor ujel topel zrak. Toplota. Poskusim jo odmisliti, ter nadaljujem s hojo. Ne smem se ustaviti.
Kmalu se zatopim v misli. Pomislim na dogodke izpred tedna dni nazaj. Na dan ko se mi je spremenilo življenje. Pred očmi se mi prikaže podoba gorečega mesta, ožgana trupla, ki ležijo na tleh, kako njihove mrtve oči prazno strmijo v nebo. Jasno se spomnim zadušljivega dima, ter vročine plamenov, ki so počasi požirali vse, kar jim je prišlo na pot.
*i*Ostal je le še pepel. Northtowna ni več. Mesteca, ki je bil moj dom.*i*
Ob tej misli se mi zamegli. Ustavim se in vdihnem ledeno mrzel zrak, da se pomirim. Čutim kako mi po licu steče topla solza. Pustim, da pade v ledeno mrzel sneg. Prisilim se da nadaljujem s hojo; drugega mi itak ne preostane. Lahko bi obupala, lahko bi samo zmrznila v globokem snegu. To bi bilo lažje kot da se mučim s preživetjem na teh pustih planjavah polnih snega. Ampak ne bom obupala. To sem si prisegla pri dvanajstih letih, po tem ko sem celo noč prejokala, ker se oče ni vrnil z lova; njegovo truplo so našli naslednji dan. Takrat sem si prisegla da se bom borila, ne glede na vse.
Pred mano je upanje. *i*Čutim ga.*i*
Odkar sem včeraj popoldne v daljavi zagledala vrhove Zelenega gorovja, sem vedela da sem na pravi poti. Tja sem namenjena. Tam živi ljudstvo, ki me bo zagotovo sprejelo, vsaj za nekaj časa. V usta dam kos posušenega mesa in nadaljujem pot. Zdaj grem na vse ali nič. Na življenje ali smrt.
--------
To je to za danes, upam da ste uživali v branju.
Se opravičujem če so kake slovnične napake.
Če bo kdo bral (Zgodba je fantazijska), lahko nadaljujem z objavljanjem.
Lp. Tauriell
Na hitro preverim če imam vse pri sebi: nož, lok, puščice, nahrbtnik s hrano in pijačo. Vse je tukaj. Nahrbtnik si dam na rame, vanj uspen zbasati še tul s puščicami in gor nekako privezati lok. Nož pospravim v tok za pasom in začnem prodirati skozi debelo plast snega. Ne da se mi, prsti na nogi pa me že začenjajo zebsti, a vem da se moram premikati, saj je to edini način da se ogrejem.
Hodim dobro uro, v ritmu mojih počasnih korakov si mrmram melodijo neke pesmi, ki sem jo verjetno pred časom slišala po radiu. Napredujem počasi, želja da bi se vrnila v zatočišče pod velikimi skalami, kjer sem ostala čez noč, z vsakim korakom narašča. Tam je bilo vsaj relativno toplo, saj se je v majhni jami podoben prostor ujel topel zrak. Toplota. Poskusim jo odmisliti, ter nadaljujem s hojo. Ne smem se ustaviti.
Kmalu se zatopim v misli. Pomislim na dogodke izpred tedna dni nazaj. Na dan ko se mi je spremenilo življenje. Pred očmi se mi prikaže podoba gorečega mesta, ožgana trupla, ki ležijo na tleh, kako njihove mrtve oči prazno strmijo v nebo. Jasno se spomnim zadušljivega dima, ter vročine plamenov, ki so počasi požirali vse, kar jim je prišlo na pot.
*i*Ostal je le še pepel. Northtowna ni več. Mesteca, ki je bil moj dom.*i*
Ob tej misli se mi zamegli. Ustavim se in vdihnem ledeno mrzel zrak, da se pomirim. Čutim kako mi po licu steče topla solza. Pustim, da pade v ledeno mrzel sneg. Prisilim se da nadaljujem s hojo; drugega mi itak ne preostane. Lahko bi obupala, lahko bi samo zmrznila v globokem snegu. To bi bilo lažje kot da se mučim s preživetjem na teh pustih planjavah polnih snega. Ampak ne bom obupala. To sem si prisegla pri dvanajstih letih, po tem ko sem celo noč prejokala, ker se oče ni vrnil z lova; njegovo truplo so našli naslednji dan. Takrat sem si prisegla da se bom borila, ne glede na vse.
Pred mano je upanje. *i*Čutim ga.*i*
Odkar sem včeraj popoldne v daljavi zagledala vrhove Zelenega gorovja, sem vedela da sem na pravi poti. Tja sem namenjena. Tam živi ljudstvo, ki me bo zagotovo sprejelo, vsaj za nekaj časa. V usta dam kos posušenega mesa in nadaljujem pot. Zdaj grem na vse ali nič. Na življenje ali smrt.
--------
To je to za danes, upam da ste uživali v branju.
Se opravičujem če so kake slovnične napake.
Če bo kdo bral (Zgodba je fantazijska), lahko nadaljujem z objavljanjem.
Lp. Tauriell
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
JAJAJAJAJAJAJAJAJAJAJAJAJAJAJAJAJA JAAAAAAAAAAAA !!!!!
fuuuul doro! tk krasno opisujes prou cutim njene obvutke, pa ful zanimivo je,lovam jo k ma noz lol
tko waaaaaaaaaaw ful doro pises, tko profesionalno in z obcutkom. definitivno spremljam!
u 2.odstauku si napisala uspen namesto uspem
pa ful mi je usec zto k ne izdas usega takoj: kako i je ime, kak zgleda, kuk je stara, kdaj se odvija(ne glih dolgo nazaj, kr je radio omenjen, ampak ce ne bi bil bi se prau lahko dogajalo u prazgodovini)
pac use pohvale. carsko je!
komej cakam naslednji deeell<33
fuuuul doro! tk krasno opisujes prou cutim njene obvutke, pa ful zanimivo je,lovam jo k ma noz lol
tko waaaaaaaaaaw ful doro pises, tko profesionalno in z obcutkom. definitivno spremljam!
u 2.odstauku si napisala uspen namesto uspem
pa ful mi je usec zto k ne izdas usega takoj: kako i je ime, kak zgleda, kuk je stara, kdaj se odvija(ne glih dolgo nazaj, kr je radio omenjen, ampak ce ne bi bil bi se prau lahko dogajalo u prazgodovini)
pac use pohvale. carsko je!
komej cakam naslednji deeell<33
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
omfg :D
tole zgodbo obožujem!!! tvoj stil pisanja je neverjeten in zlo dobro opisuješ!! :))) TAKE zgodbe js rabm na pisalnici, da jih dejansko berem. reeeessss niceeeeeeee
komej čakam naslednje dele in definitivno spremljam! tole enostavno MORA dobit more attention. <33
tole zgodbo obožujem!!! tvoj stil pisanja je neverjeten in zlo dobro opisuješ!! :))) TAKE zgodbe js rabm na pisalnici, da jih dejansko berem. reeeessss niceeeeeeee
komej čakam naslednje dele in definitivno spremljam! tole enostavno MORA dobit more attention. <33
0
omgggg hvala!!!! Res. Hvala. so. much.
Bom objavila se en del, sam nevem kdaj bo nastal. bomo se vidli
Ty <33
Bom objavila se en del, sam nevem kdaj bo nastal. bomo se vidli
Ty <33
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Jaa nadaljuj pliss! Maš moj :yellow_heart:! A me lahko obveščaš?
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Wooww. Ti pa znaš pisat, pač mega.
Všeč mi je, jako si skrivnostno začela, tako, da ne vemo za koga se gre niti kaj točno se dogaja. Opisuješ čudovito, všeč mi je, da ni praktično nobene slovnične napake, z izjemo tiste, ki jo je že omenila Hermi.
Sicer...
Namesto 'par' v prvem odstavku bi lahko uporabila 'nekaj', namesto 'dam' v drugem odstavku pa 'zavihtim' (ali kaj drugega, kar spada v stavek, ker se malce pravilnejše in lepše sliši).
To je pravzaprav vse, kar bi jaz imela za pripomnit. - Upam, da mojim popravkom ne zameriš, saj so samo dobronamerni.
Predzadnji odstavek me je popolnoma navdušil, res ne vem kje se me glava drži ampak to je super
S.U.P.E.R.
Lepe praznike ti želim,
Sophie Donna
Všeč mi je, jako si skrivnostno začela, tako, da ne vemo za koga se gre niti kaj točno se dogaja. Opisuješ čudovito, všeč mi je, da ni praktično nobene slovnične napake, z izjemo tiste, ki jo je že omenila Hermi.
Sicer...
Namesto 'par' v prvem odstavku bi lahko uporabila 'nekaj', namesto 'dam' v drugem odstavku pa 'zavihtim' (ali kaj drugega, kar spada v stavek, ker se malce pravilnejše in lepše sliši).
To je pravzaprav vse, kar bi jaz imela za pripomnit. - Upam, da mojim popravkom ne zameriš, saj so samo dobronamerni.
Predzadnji odstavek me je popolnoma navdušil, res ne vem kje se me glava drži ampak to je super
S.U.P.E.R.
Lepe praznike ti želim,
Sophie Donna
0
Aw ty!
Seveda nic ne zamerim tvojim popravkom, ravno nasprotno
K mi pomaga z pusanjem v naprej
Ful hvala ker si prebrala in komentirala!
Lepe praznike tudi tebi,
Tauriell <3
Seveda nic ne zamerim tvojim popravkom, ravno nasprotno
K mi pomaga z pusanjem v naprej
Ful hvala ker si prebrala in komentirala!
Lepe praznike tudi tebi,
Tauriell <3
Moj odgovor:
Mika123
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
sooooooooooooooooooooooooooooo cute:hugging::hugging::kissing_heart::kissing_heart::heart_