14. POGLAVJE
Antonia je prinesla dve skodelici in sedla za mizo nasproti inšpektorja.
"Hvala," se je zahvalil inšpektor. Nato se je posvetil umoru. "Antonia, mi lahko najprej poveste, kje ste bili na dan umora ob pol enajstih ponoči?"
"Bila sem v klubu, kjer smo praznovali obletnico mature."
"Je bili tam tudi Harry?"
"Da, bil je. Pravzaprav je ..." Inšpektorjeve modre oči so še bolj pozorno gledale Antonijine prav tako plave oči. "Od tam je odšel - mislim, da le na zrak - in ni se vrnil nazaj."
"Takrat je bil verjetno umorjen. Nobenega ni bilo zraven." Inšpektor je nenadoma opazil zakrito platno pred kavčem. "Kaj je to?"
"Naj vam pokažem," je odvrnila Antonia, spila požirek kave in odkrila platno. Na njem je bila slika starega avta, narisanega zelo domišljijsko. "Moja sestra Angela je bila umetnica. To sliko, imenovano *i*utrip Vegasa*i*, je narisala v Las Vegasu. Res je imela rada avte in tudi ... drugače način umetnosti."
"Zakaj govorite v pretekliku?"
"Umrla je pred dvajsetimi leti ... Prometna nesreča."
"Moje sožalje." Sledil je trenutek tišine.
"Mi lahko poveste, kako ste se razumeli s Harryjem?"
"No, o tej sliki ..."
"Kaj hočete povedati?"
"To je bilo Angelino zadnje delo, ki sem ga podedovala jaz in moja brata. Z Liamom sva imela drugačen pogled na sliko kot Harry."
"Kako točno drugačen pogled sta imela? Ste lahko bolj podrobni?"