25. POGLAVJE
"Gospa Clarisson, obisk imate!"
Mary pogleda proti vratom iz bolniške postelje in zagleda medicinsko sestro, ki na široko odpira vrata inšpektorju in Edgarju.
"Sestra, slabotna sem. Ne morem odgovarjati na vprašanja," reče Mary in z otožnimi očmi pogleda sestro.
"Popolnoma v redu ste, gospa," ji odvrne sestra. Nato se obrne proti kriminalistoma. "Bodita brez skrbi, danes jo je zdravnik že pregledal. Samo rada dramatizira. Ampak vseeno bi rada ostala tu."
Vsi trije so stopili k postelji, inšpektor in Edgar pa sta se še usedla na stola. Mary jih je trmasto gledala.
"Nama lahko poveste, kako ste našli Liama?" vpraša inšpektor. Tišina.
"Gospa, če boste odgovorili na vprašanja, bodo hitreje našli morilca," je bila že malce nestrpna sestra.
"Mary, lahko prosim odgovorite?" vpraša inšpektor in proseče pogleda starko.
Mary se je obrnila proti inšpektorju in mu končno razložila, kako se je znašla pri truplo. "Povem vam in prisežem, morilca, ki je ubil moja sinova, bo to drago plačal!"
"Umirite se, gospa," je rekla sestra. "Celo utrip vam je narasel!"
Zdaj je bil za vprašanje na vrsti Edgar: "Kako se je Liam obnašal pred umorom? Kaj drugače?"
"No, pri večerji sta bila z Antonio dokaj tiha. Drugače nič posebnega."
"Morda veste kaj o Harryjevem *i*razmerju*i* z vašim sosedom Petrom?"
"Kakšno razmerje s Petrom?"
"Vaš sin je bil gej," je povedal Edgar. "Ampak to je bilo, ko je bil na Oxfordu. Hodil je s Petrom."
"Prvič slišim za to," je rekla Mary in se nekoliko skremžila. "Ne morem verjeti, da imamo tudi geje ..."
Inšpektor je zopet vprašal: "In kaj ste menili o Angelini zadnji sliki? Oziroma o tisti sliki, o kateri se vaši otroci menijo že devetnajst let?"
"To je zgodba zase, gospod Thompson. Po pravici povedano - že od začetka več ne sledim tej drami."