Po petnajstih minutah smo prispeli na kopno otoka. Na eni strani je bila vidna korčula, na drugi pa brač. Sonce je že vzšlo in speljali smo. Eno uro in pol do kampa. Po 5 minutah ovinkov sem začutil slabost. Raje sem zaspal.

Zbudil sem se ob postanku. Šli smo do prepada ki se je razprostiralo nad morjem. Videl sem vse obale ob morju a le naše obale pa ne. Jedli smo sendviče in že kmalu šli.
Čez pet minut... pa sem končno uvidel... Napihljiva igrala, bar in na koncu še kamp kjer bivamo. Napolnil sem se z veseljem in priganjal očeta. Ura je bilo 7.34 in vsi so še spali. Obšli smo peščeno plažo in okolico kampa ko smo ob 8h končno zapeljali v kamp.

Stopil sem iz avta. Stopil sem v SVOJ teritorij. Videl sem poslikave na WCjih ki smo jih prejšnja leta narisali z dovoljenjem hišnika. Vsi so še spali a jaz sem bil buden in začel sem raziskovati...

Opazil sem Gabrov šotor in celo Vidov. Videl sem še od Filipa in nekaj manjših prijateljev. Na koncu sem srečal malega Bineta. Ves vesel me je objel kar je za 6 letnika normalno. Še se me je spomnil. Odvlekel me je k njegovi familiji...