ROSE

Oh ne. Danes je zabava. Res upam, da Jack ni vsega pozabil. Želela sem ga še enkrat spomniti, a je prišel Cal.
"S kom si se zmenila, Rose?"
To se te ne tiče , je odmevalo v mojih mislih.
"Oh... saj boš videl." Sem rekla in si nadela prelepo ogrlico z modrim srčkom.
"Jaz sem ti jo dal, se spomniš?" me je vprašal Cal.
"Hm? Ne, te mi nisi dal ti. Ti si mi dal tisto smaragdno. To sem dobila od mame."
Cal se je namrgodil.
"Res?"
Nato si je še popravil kravato in odšel.
Hvala bogu, sem pomislila in si oddahnila. Zdaj sem morala vse postoriti. Nadela sem si čudovite uhane, svoje rjavo-rdečkaste lase sem spela v figo. Zdaj še le obleka - tu sem imela precej dela, saj ni bilo lahko izbrati pravšnje. Na koncu sem izbrala črno - modro.

JACK

Uf, zdaj moram pa še vse postoriti. Kaj je že rekla Rose? Aja, tuš. Kar zdaj bom šel, čeprav je do zabave še nekaj ur. Ampak sklepal sem, da je tudi Rose malce pohitela. Stekel sem do tuša in se stuširal. Uporabil sem gel in ko sem se kasneje pogledal v ogledalo so se mi lasje lepo svetili, nato sem si jih še počesal. Rose je imela prav - zdaj so bili polizani navzdol. Svoja stara oblačila sem vrgel v kot in si oblekel hlače ter bluzo.
Nadel sem si tudi gumbe.
Še enkrat sem povadil prižiganje cigaret, za vsak slučaj.
Kaj še, sem razmišljal. Upam, da nisem česa pozabil. Ko sem čez par minut pogledal na uro, me je skoraj kap. Ura je že deset do štirih, zabava pa se začne čez deset minut! Dvorana je na drugem koncu ladje, pa še tri nadstropja navzgor! Ne bo mi uspelo. Kaj če sem kaj pozabil? Mislim, da nisem, zato sem stekel iz sobe. A ko sem prišel do stopnišča, sem nekaj zavohal. O ne. Saj ni mogoče, da sem jaz? Stuširal sem se, zdaj pa smrdim po tistem smrdečem gelu!
Kaj naj storim? Čakaj malo.
PARFUM! Saj res!
Stekel sem nazaj do sobe. S poličke sem vzel stekleničko in se močno našprical. Po rokah, glavi, vratu. Pogledal sem na uro. Pet do štirih! Rose me bo ubila, če bom zamudil. Zato nisem nič odlašal, ampak sem raje tekel na vso moč, dokler nisem prišel do dvorane čisto zadihan. Pogledal sem na uro...
Minuta do štirih.
Odprl sem vrata dvorane in ravno, ko sem vstopil se je kazalec premaknil na dvanajst.
Točen kot ura!