*i*Prejšnjič..*i*
https://www.pil.si/forumi/pisalnica/trenutek-resnice/6
-------
Vsega kar sem se zavedala je bila strašna bolečina v glavi, ki je rezala nekam globoko v moje možgane. Nato sem zamežikala. Enkrat. Dvakrat. Trikrat. Slika ped mojimi očmi se je nato kočno zbistrila. Bila sem v svoji sobi in na čelu sem imela obkladek. Strmela sem v strop. Bolečina je bila neznosna. Nato je pred mojimi očmi zaplesal spomin... tista soba.. tisti stol... pregled... mami in zdravnica... črne in zelene pikice.. glavobol.. padec... in tema.
Bilo mi je grozno.
Nekaj trenutkov kasneje je nekdo potrkal na vrata. Verjetno je bila mami.
"Ja?"
Vrata so se sunkovito odprla in notri je planila mami.
"Budna si. Hvala bogu."
Njene oči so bile rdeče in zabuhle.
Sedla je na rob postelje.
"Kako si?"
Grozno, slabo, strah me je, bolečina v glavi, vse je narobe, ne moram več... Vse te besede v moji glavi, ki so hitele priti na plano... a iz mojih ust je zares prišlo samo:
"V redu sem."
In lažni nasmeh tako kot vedno seveda.
Mami mi je vrnila nasmeh. Verjetno prav tako lažen.
Nato tišina..
Hotela sem postaviti tisto glavno vprašanje, ki me je mučilo.
"Mami, kaj je bilo tisto kar nama je želela povedati zdravnica?"
Pogledala je v tla. To ni bil dober znak.
"Am... ljubica kaj praviš na to, da bi se še malo spočila?"
"Mami..."
"Zagotovo si zelo utrujena."
"Mami!"
"Ti prinesem kozarec vode, kaj praviš?"
"MAMI!"
Sem zakričala. Pogledala je v tla in takoj mi je bilo žal.
"Oprosti," sem zavzdihnila. "Ampak mami, prosim. Čez vse sva že šli. Tudi čez to bova."
Prikimala je a solz vseeno ni morala zadržati. Objela sem jo.
"Hej, hej. Ššš. Mami, vse je v redu, prestali bova to."
Zahlipala je..
"Saj tega me je strah... N-nevem, če boš hotela to prestati..."
Za mlenkost sem se odmaknila od nje.
"Kako to misliš?
Zavzdihnila je.
"No, kot že veš bo s tvojimi glavoboli vse slabše..."
Prikimala sem, Nič novega.
"Glavoboli bodo postali nevzdržni... in tvoja bolečina v glavi tudi;" mami me še zmeraj ni gledala v oči. "Chloe, vse skupaj bo postajalo nevarno. Nevarno za tvoje zdravje. Ne vem če se zavedaš kako hudo lahko postane ampak bolečine bodo nevzdržne..."
"Mami," sem jo prekinila. "Samo povej bistvo."
Zavzdihnila je in se končno vdala. "Prav," pogledala me je v oči. "Z zdravnico sva se pogovarjali in obema se zdi še najboljše, da..."
Ustavila se je.
"Da...?"
"Da bi bilo tvoj tumor najbolje odstraniti s pomočjo operacije."
"Ne."
Sem izdavila in strmela nekam v prazno.
"Ne."
"Chloe..."
"NE!"
Sem zakričala.
"Nič. Več. Operacij;" sem odsekala. "Nikoli."
------
omggg guysss. ratall mi jeee. jss sm tok ponosna hehe, ta deuu je meu kr pomembno vlogooo v celotniii zgodbi, ampak jaa. kako se vam zdi?:heart: vemm da je mall kratek dell heheh ampakkk jaa<3 skratkaa uzivejteee v temm vikenduuu<3