Hej ljudje,
se spomete, ko je pred davnimi časi (par mescov nazaj) obstajala zgodba z naslovom Tri črke ljubezni. Vem, da je že ful minil od tega ampk upam, da se še spomnete, d obstajam jz in ta zgodba. Pč v mojem lajfu se je z mano in z Gajom ful zgodl in se mi je zdel, da bi blo fajn to napisat.
Uživajte v novi zgodbi, direkt iz pečice.
#marelca710
___________________________________________________________________________________________
"Alice in Gaj."
V tistem hipu se mi je srce ustavilo, nisem mogla verjeti svojim ušesom. Šele, ko me je Elisa dregnila v ramo, sem se zbudila iz nočne more. Zazrla sem se v tla učilnice, saj Gaja nisem mogla niti pogledat. Negotovo sem pogledala Umo in Eliso, ki sta se mi sladko smejali. V vsej svoji negotovosti pozabila, da bosta onidve danes verjetno v devetih nebesih.
"A bo kaj" se je oglasila učiteljica in potrdila mojo smrtno obsodbo.
Vsi so se začeli premikati in iskali svoje pare, le jaz sem kot kakšen butec gledala v prazno in se smilila sama sebi.
Takrat se je do mene prišel Gaj:" Hej Ali, kak si kej?." Resno? Zakaj si je izmislil ta butasti vzdevek? Že vidim, kako me bodo po tej uri vsi začeli klicati Ali. Vem, da sem se vedla pesimistično, ampak, kdo se ne bi?
"Hej?" je bilo edino, kar sem bila sposobna izreči.
"No kaj bova naredila?" Takrat sem se toliko ukvarjala s tem, kako bom preživela naslednje ure, da sem pozabila, da bova mogla z Gajem dejansko nekaj narediti. In to za oceno! Pri DKE sem bila med oceno, zato je bila ta ocena še kako pomembna.
"Pa nevem. Ka pa lahk?" seveda nisem poslušala ničesar, kar je učiteljica rekla od moje smrtne obsodbe naprej, zato niti nisem vedela, kakšna je bila naloga. Samo upala sem lahko, da ni bila prezahtevna, ali čudna.
"Kaj a si sedela na ušesih, ko je učitelca razlagala?"
"Pfff, kako pa nej bi to zgledal sedet na ušesih. Pač sam ni se mi dal poslušat starcev. Ne res, kva mormo naredit." Pojma nisem imela, zakaj sem to rekla, kar zletelo je iz mojih ust.
"Pač rekla je, da mormo rdit projekt, kjer bi dokazali, da je nemogoče lahko mogoče." OK. A bi lahko našli še bol bedno in brezvezno temo.
V tistem trenutku, pa mi je v glavo šinila brilijantna zamisel: "Ej, dau si mi eno idejo! A veš tisto s sedenjem na ušesih..."
"Sam res! Ali, ti si genij! Sam čigava ušesa bova žrtvovala za poskus?... In zdej, ko sm to uprašu, vm d bom tu jz." A ste že slišal, da pohvala pogreje srce? No moje srce je v tistem momentu gorelo. Mogoče pa še ni vse izgubljeno za naju.
"Sicer bi res rada vidla tvoja ušesa v sedečem položaju ampk bi blo tole ful boleče. Pč nvm, če bi dobila 5, če bi povzročila smrtne žrtve."
"Nisem vedel, da ti je mar za moja uboga sedeča ušesa." Ahhhhh... Kako lepo je slišati zabavo v njegovem glasu. Nevem, če sva se že kdaj skupaj zafrkavala, vedno je bilo tako težko med nama.
Nisem si želela, da se to konča, zato sem si mislila, uživaj, dokler ga imaš in rekla: "Itak, da mi ni mar zate. Edina stvar, k me tko, kot vse 'piflarje' zanima je tale ocena. Pa še ne želim si umorit folka, dokler nebom 18."
Oba sva ob moji opazki planila v smeh. V tistem trenutku, ko sem zaslišala njegov sproščeni smeh, mi je bilo žal, da ga nisem marala.
Šalo a stran, zdaj bo treba pa delat...
____________________________________________________________
Hej,
za konec vam obljubm, d na nou deu ne bo treba tko doug čakt kt na tega.
Faj se mejte<3333333
#marelca710