8. NOVEMBER
Sedim na klopci, medtem ko gledam vse te gromozanske stolpnice, pred katerimi se vije del oceana. Razgled me tako navdušuje, da me ne moti niti kričanje turistov, ki se grebejo, kdo bo prvi v vrsti za Kip svobode. Tak fascinanten občutek lahko dobiš le tu, v New Yorku.
"To ni prava vstopnica, gospod!" na vsako minuto kriči vodnik. Bi bilo lahko še kaj bolj newyorškega?
"Newyorško dekle?"
"John, kako si vedel, da sem tu?" vzkliknem, medtem ko moj fant, očitno poln presenečenj, sede na klopco zraven mene in položi roko na moja ramena.
"Napisala si mi, ko sem te vprašal, se ne spomniš?"
"Oprosti, moj spomin je grozen," se opravičim.
Po nekaj trenutkih molka mi John pomoli majhno papirnato vrečko, v kateri se nekaj skriva. "Odpri jo," mi ukaže.
Raztrgam vrečko in z roko sežem po vsebini. Na dan privlečem knjigo. Ampak ne navadno knjigo.
"John, to je ..."
"... knjiga, ki si si jo vedno želela prebrati," me dopolni.
"In za kaj to?" vprašam.
"Ugani," se nasmehne.
Nekaj trenutkov premišljujem, nato pa se končno spomnim. "Za moj rojstni dan!" vzkliknem in poljubim Johna. Na ustnice seveda, kot se za take stvari spodobi!
Lp,
newyorško dekle