PisalnicaTudi dekle iz smetnjaka se zaljubi, 2. epizoda, 18. del
5
3. DECEMBER
"Si pripravljena na izpit?" me vpraša John, ko zavije proti Manhattnu.
"Da, recimo," mu odgovorim. "Kdaj pa imaš že ti izpit?"
"V petek imam prazgodovino, čez dva tedna pa še staro ... Ne morem verjeti, da še kar delaš to."
Začudeno ga pogledam, ko njegove sinje oči strmijo v moj dnevnik. "Ne skrbi, poslušam te."
"Torej, čez dva tedna imam staro Grčijo," začne pripovedovati John. "Veš, pravzaprav so Grki res zanimivi. V gimnaziji so se mi zdelo malenkost dolgočasni, na faksu pa so mi postali precej mikavni."
"Jaz se spomnim le trojanskega konja in Helene," se zasmejem. "Aja, vem, da je Aleksander Veliki umrl zaradi pika komarja ali nekaj takega!"
Preden me John uspe pohvaliti za moje *i*izredno*i* znanje, ustavi avto. Tu sva. Kako že pravijo? Vdih. Izdih. Vdih. Izdih. Vdih. Izdih.
"Ne morem te poljubiti za srečo, če pišeš dnevnik in meditiraš."
*
To je bilo grozno. Pravzaprav je bilo kot v grozljivki. Ali morda še huje. Ja, definitivno je bilo to hujše.
Pa ne da mislim izpit, temveč mislim to, kar se je dogajalo med izpitom. In kdo stoji za tem? Dam vam en namig — njegovo ime se začne na črko s. Stephana imam v mislih.
Povem vam, kako je bilo. Veste, sprva je bilo vse normalno, če ne še celo več kot to. Izpit mi je namreč šel dosti dobro. No, tako bi bilo, če ne bi zraven mene sedel prav on.
Potem pa ... ali bom sploh lahko napisala? Vdih. Izdih. Potem sem nenadoma slišala tih glas moškega, ki ga sovražim: "Kaj je odgovor na tretje vprašanje?"
"Ne bom ti povedala," sem mu po tiho odgovorila in reševala naprej.
"Oh, nisi resna," je odvrnil Stephan in moja pola se je nenadoma znašla na njegovi mizi.
"Daj mi nazaj!" sem malo preglasno rekla in mu poskušala vzeti polo.
"Se kaj dogaja v vrsti deset?"
Prekleto. Prekleto. Prekleto. Profesor me je slišal!
"Da, neka ženska prepisuje od nekoga!" se oglasi blondinka nasproti mene, ki me je očitno videla.
"Oseba na stolu petinštirideset naj nenadoma odloži polo," je bilo zadnje, kar sem lahko slišala. Potem se mi je vse začelo megliti. Od solz.
"Si pripravljena na izpit?" me vpraša John, ko zavije proti Manhattnu.
"Da, recimo," mu odgovorim. "Kdaj pa imaš že ti izpit?"
"V petek imam prazgodovino, čez dva tedna pa še staro ... Ne morem verjeti, da še kar delaš to."
Začudeno ga pogledam, ko njegove sinje oči strmijo v moj dnevnik. "Ne skrbi, poslušam te."
"Torej, čez dva tedna imam staro Grčijo," začne pripovedovati John. "Veš, pravzaprav so Grki res zanimivi. V gimnaziji so se mi zdelo malenkost dolgočasni, na faksu pa so mi postali precej mikavni."
"Jaz se spomnim le trojanskega konja in Helene," se zasmejem. "Aja, vem, da je Aleksander Veliki umrl zaradi pika komarja ali nekaj takega!"
Preden me John uspe pohvaliti za moje *i*izredno*i* znanje, ustavi avto. Tu sva. Kako že pravijo? Vdih. Izdih. Vdih. Izdih. Vdih. Izdih.
"Ne morem te poljubiti za srečo, če pišeš dnevnik in meditiraš."
*
To je bilo grozno. Pravzaprav je bilo kot v grozljivki. Ali morda še huje. Ja, definitivno je bilo to hujše.
Pa ne da mislim izpit, temveč mislim to, kar se je dogajalo med izpitom. In kdo stoji za tem? Dam vam en namig — njegovo ime se začne na črko s. Stephana imam v mislih.
Povem vam, kako je bilo. Veste, sprva je bilo vse normalno, če ne še celo več kot to. Izpit mi je namreč šel dosti dobro. No, tako bi bilo, če ne bi zraven mene sedel prav on.
Potem pa ... ali bom sploh lahko napisala? Vdih. Izdih. Potem sem nenadoma slišala tih glas moškega, ki ga sovražim: "Kaj je odgovor na tretje vprašanje?"
"Ne bom ti povedala," sem mu po tiho odgovorila in reševala naprej.
"Oh, nisi resna," je odvrnil Stephan in moja pola se je nenadoma znašla na njegovi mizi.
"Daj mi nazaj!" sem malo preglasno rekla in mu poskušala vzeti polo.
"Se kaj dogaja v vrsti deset?"
Prekleto. Prekleto. Prekleto. Profesor me je slišal!
"Da, neka ženska prepisuje od nekoga!" se oglasi blondinka nasproti mene, ki me je očitno videla.
"Oseba na stolu petinštirideset naj nenadoma odloži polo," je bilo zadnje, kar sem lahko slišala. Potem se mi je vse začelo megliti. Od solz.
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
julia
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
fnt
hejj js nimam nekga hudga problema al pa tezave sam zanima me ce je to normalno in sicer s fantom sva skp skor 3 leta in pc res se mava rada js mm njega neskoncno on pa tut vem da ma mene no in pc midva sva tut sosolca in se vidva skor usak dan ampk se izven sole bl mau kr js nesmem hodt vn zard strogih starsou pa tut zvezo skrivam ceprou neki vejo ampk ja prezakompliciran je da razlagam (aja pa to pism tut bl k ne kr mi je dc) pa drgc sva pa skos na facetimu/se pogovarjava/snapava...pc res nemorva bit narazn no in ja zadnic mi je dou pulovr in js od takrt usak dan spim tko da pac objemam/lezim na pulovrju al pa ga mam oblecnga in zadnic sm sla spatk frendici in nism mogla zaspt kr ga nism mela predn mi ga je dou sm mela tut ful probleme pc tko tut do 2 3 ure nism mogla spt no zdj zaspim tko u max pou urce al pa mnj in mene sam zanima a se vam zdi to normalno, zkj je tko... ze vnaprej hvala za odgovore
