Tudi dekle iz smetnjaka se zaljubi, 2. epizoda, 8. del
7
28. OKTOBER
Ideja o delu v parih se očitno zelo hitro širi po kolumbijski fakulteti. Tako smo tudi danes imeli delo v parih, tokrat pri geološki geografiji. In naj vam odgovorim na vprašanje, ki se vam je verjetno prismuknilo v možgane - Stephana danes ni bilo. Zato sem seveda dobila nadomestilo.
"Živjo, jaz sem Jane," me pozdravi črnolaso dekle, s katero očitno delam zdaj, ko ni tiste zgage.
"Isabella," se ji predstavim nazaj in nasmehnem. "Mimogrede ..."
Prekine me profesorica Spears s svojim govorom o raziskovalni nalogi, ki jo moramo narediti.
Ko vsa navdušena zaključi svoj govor o kamninah - zelo zanimivo, kajne -, mi Jane pove: "Telefon ti zvoni."
Spomnim se, da ga nisem prestavila na tihi način. Hitro ga poiščem v torbi in prekinem Frankov klic. Na srečo profesorica ni najmlajša, zato zvonjenja sploh ne sliši. Poleg tega sem stala čisto zadaj.
"Hvala ti," se zahvalim Jane.
"Imate le tri ure, zato začnite!" se oglasi profesorica, nato pa kot prikazen hitro izgine za newyorškimi zidovi. Človek bi si mislil, da petinšestdesetletna gospa hodi počasi.
"Smem vprašati, kdo te je klical, Isa?" radovedno vpraša Jane.
"Isabella, ne Isa," jo popravim.
"Oh, saj res! Nikoli nisem imela dobrega spomina!" se zasmeje.
Po trenutku molka odgovorim na njeno vprašanje: "Bil je Frank, moj rejnik."
"Si posvojena?"
"Da, sem."
"Oh ... oprosti, nisem vedela," odvrne. "Res mora biti grozno, če ne poznaš svojih staršev. Smiliš se mi," še doda in me razumno pogleda. V njenih temnih očeh takoj najdem empatijo.
"Ne skrbi, Frank mi je kot oče," jo pomirim.
Medtem ko mi Jane govori še nekaj tolažilnih besed, me nekaj prešine. Zakaj me je Frank klical ob tej uri? Včeraj sem bila z njim na video klicu in povedala sem mu, kdaj se mi začne predavanje. Frank pa je zelo točen glede časa ne glede na vse. Je mogoče danes malo zmeden? Pa saj ni nikoli tak.
"Začneva z delom, Isabella?" me sredi razmišljanje prekine Jane.
"Da, seveda, začniva," ji odgovorim.
Zgleda, da bom danes imela partnerja, s katerim bom dejansko kaj naredila. Vsaj to mi pravi občutek. A ta se nikoli ne zmoti, kajne?
Ideja o delu v parih se očitno zelo hitro širi po kolumbijski fakulteti. Tako smo tudi danes imeli delo v parih, tokrat pri geološki geografiji. In naj vam odgovorim na vprašanje, ki se vam je verjetno prismuknilo v možgane - Stephana danes ni bilo. Zato sem seveda dobila nadomestilo.
"Živjo, jaz sem Jane," me pozdravi črnolaso dekle, s katero očitno delam zdaj, ko ni tiste zgage.
"Isabella," se ji predstavim nazaj in nasmehnem. "Mimogrede ..."
Prekine me profesorica Spears s svojim govorom o raziskovalni nalogi, ki jo moramo narediti.
Ko vsa navdušena zaključi svoj govor o kamninah - zelo zanimivo, kajne -, mi Jane pove: "Telefon ti zvoni."
Spomnim se, da ga nisem prestavila na tihi način. Hitro ga poiščem v torbi in prekinem Frankov klic. Na srečo profesorica ni najmlajša, zato zvonjenja sploh ne sliši. Poleg tega sem stala čisto zadaj.
"Hvala ti," se zahvalim Jane.
"Imate le tri ure, zato začnite!" se oglasi profesorica, nato pa kot prikazen hitro izgine za newyorškimi zidovi. Človek bi si mislil, da petinšestdesetletna gospa hodi počasi.
"Smem vprašati, kdo te je klical, Isa?" radovedno vpraša Jane.
"Isabella, ne Isa," jo popravim.
"Oh, saj res! Nikoli nisem imela dobrega spomina!" se zasmeje.
Po trenutku molka odgovorim na njeno vprašanje: "Bil je Frank, moj rejnik."
"Si posvojena?"
"Da, sem."
"Oh ... oprosti, nisem vedela," odvrne. "Res mora biti grozno, če ne poznaš svojih staršev. Smiliš se mi," še doda in me razumno pogleda. V njenih temnih očeh takoj najdem empatijo.
"Ne skrbi, Frank mi je kot oče," jo pomirim.
Medtem ko mi Jane govori še nekaj tolažilnih besed, me nekaj prešine. Zakaj me je Frank klical ob tej uri? Včeraj sem bila z njim na video klicu in povedala sem mu, kdaj se mi začne predavanje. Frank pa je zelo točen glede časa ne glede na vse. Je mogoče danes malo zmeden? Pa saj ni nikoli tak.
"Začneva z delom, Isabella?" me sredi razmišljanje prekine Jane.
"Da, seveda, začniva," ji odgovorim.
Zgleda, da bom danes imela partnerja, s katerim bom dejansko kaj naredila. Vsaj to mi pravi občutek. A ta se nikoli ne zmoti, kajne?
Moj odgovor:
julia
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
fnt
hejj js nimam nekga hudga problema al pa tezave sam zanima me ce je to normalno in sicer s fantom sva skp skor 3 leta in pc res se mava rada js mm njega neskoncno on pa tut vem da ma mene no in pc midva sva tut sosolca in se vidva skor usak dan ampk se izven sole bl mau kr js nesmem hodt vn zard strogih starsou pa tut zvezo skrivam ceprou neki vejo ampk ja prezakompliciran je da razlagam (aja pa to pism tut bl k ne kr mi je dc) pa drgc sva pa skos na facetimu/se pogovarjava/snapava...pc res nemorva bit narazn no in ja zadnic mi je dou pulovr in js od takrt usak dan spim tko da pac objemam/lezim na pulovrju al pa ga mam oblecnga in zadnic sm sla spatk frendici in nism mogla zaspt kr ga nism mela predn mi ga je dou sm mela tut ful probleme pc tko tut do 2 3 ure nism mogla spt no zdj zaspim tko u max pou urce al pa mnj in mene sam zanima a se vam zdi to normalno, zkj je tko... ze vnaprej hvala za odgovore



Pisalnica