30..MAREC
V redu. Saj mi bo verjetno šlo. Ne, vem, da mi bo to šlo. Zdaj pa naj vam povem, o čem govorim. Upoštevala bom nasvet gospe Sitcom in napisala knjigo, natančneje rečeno roman.
In s tem se bom lotila že danes, pravzaprav kar zdaj. Ponosno vam predstavljam odlomek iz romana *i*Poslednji lord*i*, avtorice Isabelle Goodlay:
*i*Na starem naslonjaču v kadilnici se je valjal starejši moški s cigareto v roki, oblečen v popolno moško obleko, katera črna barva se je kar prepopolno bleščala na jutranjem soncu. A na njegovem obrazu so se že kazali znaki starosti — gube na njegovem visokem čelu, osiveli kodrasti lasje in veliko vidnih žil, ki so prodrle skozi tanko kožo. Stari lord James Harrington se je zares začel starati.
Za povrh vsega je v njem vrelo od jeze in skrbeh. Kot druge veljaki v držabi ga je bilo strah za svoj položaj in družinsko premoženje. Se bo zgodilo isto kot v Franciji, ko so tisti odpadniki brez milosti na giljotino postavili kralja in kraljico? Kdaj se bo tisti Napoleon, ki se je kar sam oklical za cesarja, prenehal jemati starodavnim rodbinam oblast? Bo morda napadel Britanijo? Angleška mornarica je vrhunska, to ni dvoma, vendar bo dovolj? Ta predrzni mladenič je pretental že veliko pomembnežov konec koncev in kdo ve, kdaj bo okoli prsta ovil še Britance.
Oh, in seveda so tu prišle še njegove družinske težave. Kdaj si bo njegov edinec našel ženo in zapustil domači dvorec? Theodore vendarle ni več otrok in pri njegovih letih se mora sposoben plemič že poročiti. A kaj bi lahko stari lord storil? Njegov sin je bil tako neodločen, da so ženske prej šle, preden se je odločil! Res se mora pogovoriti z njim, mu na ostro povedati in določiti ...
"Oče, vas lahko nekaj vprašam?"
Starec se obrne proti svojemu sinu. Ta je kot on nosil srajco z izredno podaljšanim frakom in s skrbno izbranim metuljčkom. Ampak kljub temu se je med njima videla razlika. Stari lord je bil nekoliko slaboten in predvsem star, Theodore pa je žarel od mladostne energije in v njegovih žadastih očeh je kar gorel ogenj. In seveda je bil James veliko bolj odločen in konzervativen v primerjavi s svobodoljubnim in neomajenim sinom. "Ne, Theodore," ga je zavrnil starec, "ker bi se rad pogovoril s tabo."
"Mislite zdaj, v tem trenutku?" ga je začudeno vprašal sin.
Oče mu je pritrdilno pokimal in mu pokazal na bombažni rdeči fotel nasproti njega. Theodore se je nanj v hipu usedel in si s tem pridobil lordovo zadovoljstvo.
"Dolgo časa sem razmišljal," je začel oče z enakim globokim uradniškim glasom, kakršnega je uporabljal v višji družbi, "in se odločil.
Kot oba veva, si ravno pravšnje starosti za ženitev. In ker si modre krvi, se temu logično ne moreš izogniti. Poročil se boš in konec. In to za zdaj poteka daleč prepočasi, zato sem stvari spremenil. Dam ti točno en mesec, nič manj ali več, da opraviš svojo plemiško dolžnost."
Theodore je še dodatno pobledil svoj že dovolj bledi obraz, kajti preprosto ni mogel verjeti, kaj mu je oče pravkar naročil. "Oče," je spregovoril, v njegovem glasu pa je bilo začutiti zmedenost, "povedali ste mi, da imam ogromno časa. En mesec pa se mi ne zdi ravno obilica časa. Poleg tega sami najbolje veste, da to ni dovolj časa zame. Rad bi si našel dobro ženo, kajti z njo bom verjetno celo življenje."
Harrington starejši se je prestavil na svojem naslonjaču — bolečina v hrbtu se je še naprej stopnjevala — in nato zavzdihnil ter si z rokami podprl zgubani obraz. Nato je na kratko razložil sinu: "Sam si si spremenil pravila igre, Theodore."*i*
No? Kaj mislite o tem odlomku? Sama mislim, da bo moji mentorici kar všeč ... ali pač.
Lp,
dekle iz smetnjaka