PisalnicaTudi dekle iz smetnjaka se zaljubi, 3. epizoda, 34. del
3
25. MAJ
Oh, se sploh zavedate, da je konec mojega prvega študijskega leta? Sicer imam za med poletjem še kar nekaj dela, povezanega z izpitimi v bližnjem semestru, ampak še vseeno sem ... konec. To zveni tako čudno, se vam ne zdi? Konec ... Že sama beseda kar seka ven iz besedila, ko pa pomeni tako prelomnico! Pomeni, da sem končala z vsem, kar sem delala od oktobra lansko leto. To pa je seveda nepredstavljivo.
Izjemni so tudi dogodki, ki so se pripetil čez to šolsko letoi. Izvedela sem, kdo so moji pravi starši in se končno — kot je tudi prav — zbližala z njimi, a hkrati sem obrdržala odnos s Frankom in njegovim sinom Alexom, dejansko že mojim bratom. Da ne omenim, da sem končno razvila svojo dolgo skrito strast do pisanja, ki sem jo neopazno gradila, zdaj pa točno vem, kaj gradim, in sem na poti do prvega romana. Potem so tu še moji ljubezenski zapleti in tudi prepiri z Jane ter ...
Jane! Saj res, opravičiti se ji moram! To pa moram takoj, nočem namreč za njo tekati po celem New Yorku. Oh, saj je tam, pri stranišču. Hitro se prebijem skozi množico študentov in že sem pri njej.
"Kaj pa ti hočeš?" začne pogovor.
"Rada bi se ti opravičila, nič drugega," ji odgovorim, ona pa mi poda nezaupljiv pogled. "Samo opravičilo, Jane."
Črnolaska globoko zavzdihne, kot bi ji šla neverjetno na živce in bi me najraje nagnala stran, vendar se more zaradi prisotnosti drugih vzdržati. Si pa zato verjetno to domišlja ... "Prav, povej," se vda čez nekaj sekund.
"Imela si prav. No, vidva z Johnom sta mislila prav," začnem pripovedovati, Jane pa ob mojih besedah napravi začuden izraz.
"Prav o čem ...?" še z besedami izrazi svoje presenečenje.
"Govorim o Stephanu," se razjasnim in njene vranje črne obrvi se spustijo do mesta, kjer so bile prej. "Se spomniš, kako si mi govorila, da me le izkorišča in naj ga pustim, preden bo prepozno?" Prikima. "To je res."
"Saj sem ti povedala," vzvišeno komentira in si za ušesa zatakne pramen svojih gostih las, "večkrat." Sledi trenutek molka, dokler me ne vpraša: "Kako pa te je izkoristil?"
Njene besede, čeprav zgledajo popolnoma nedolžne, v mojo glavo naženejo kup slabih spominov, ki se zdijo tako oddaljeni, a pravzaprav niso. Vsi njegovi poljubi, ki niso izkozavali nikakršne ljubezni ... Dotiki, ki sva si jih delila, a so pomenili nič, nič ... In na koncu seveda njegovo priznanje, kaj mi je storil, hladno kot on. Oh, zakaj se moram spominjati tona njegovega glasu, ki je tako breozbzirno govoril o svojih zagrešenih dejanjih!
"O, bog, kaj se je zgodilo s tabo!" me sredi razmišljanja prekine Jane in njene žadaste zenice se neverjetno razširijo. "Bleda in hkrati zelena si, kot bi bila resnična bolna."
Zamahnem z roko in se zlažem, da mi nič ni. Nato nadaljujem svojo pripoved: "Ko sem zadnjič prišla k njem, je bil z nekim drugim dekletom in počel z njo ... no, saj veš, kaj imam v mislih. Nato jo je nagnal in mi povedal vso svojo zgodbo. Pripovedal mi je o tem, kako sem le ena izmed deklet, ki so mu podlegle in jih izkoristil za denar. To je bolj ali manj vse."
Ponovno napočijo trenutki tišine. No, v resnici je okoli naju polno hrupa, a midve molčiva, kot da sva vsaka zatopljeni v lastne misli. Prva jih s svojim neverjetno visokim glasom izrazi Jane: "Isabella, veš kaj? Lahko mi poveš še tisoč in eno stvar, ki priča o tem, kako nesramen je bil Stephan, pa ne boš vrnila najinega prijateljstva."
"Ne verjameš v to, kar sem ti ravnokar zaupala?" se zbojim.
Sošolka zavije z očmi in mi pove: "Ni to za božjo voljo, Isabella! Gre se za to, da ne glede na to, kaj storiš ali kaj ti storijo drugi, ne želim biti več v tvoji družbi!"
Zazdi se mi, da se je ves moj načrt kar naenkrat zrušil. "Ampak ... ampak ... zakaj?"
"Preprosto sem te sita! Ves čas, ki sva ga preživeli skupaj, je bilo samo tarjanje o tem, kako težko je tvoje življenje. Misliš, da sem tako neumna, da bom to poslušala še naprej?" Želim nekaj odvrniti, a ne morem. "Konec je, Isabella," usodno izreče. "F-I-N-I-T-O."
Tokrat pa je konec boleč.
Lp,
dekle iz smetnjaka
*i*To je še mojo darilo za vse vas, dragi bralci, ki vedno tako vneto čakate na nove dele te zgodbe. V zahvalo sem vam ta del napisala na silvestrovo. Res vam hvala, super ste :)*i*
Oh, se sploh zavedate, da je konec mojega prvega študijskega leta? Sicer imam za med poletjem še kar nekaj dela, povezanega z izpitimi v bližnjem semestru, ampak še vseeno sem ... konec. To zveni tako čudno, se vam ne zdi? Konec ... Že sama beseda kar seka ven iz besedila, ko pa pomeni tako prelomnico! Pomeni, da sem končala z vsem, kar sem delala od oktobra lansko leto. To pa je seveda nepredstavljivo.
Izjemni so tudi dogodki, ki so se pripetil čez to šolsko letoi. Izvedela sem, kdo so moji pravi starši in se končno — kot je tudi prav — zbližala z njimi, a hkrati sem obrdržala odnos s Frankom in njegovim sinom Alexom, dejansko že mojim bratom. Da ne omenim, da sem končno razvila svojo dolgo skrito strast do pisanja, ki sem jo neopazno gradila, zdaj pa točno vem, kaj gradim, in sem na poti do prvega romana. Potem so tu še moji ljubezenski zapleti in tudi prepiri z Jane ter ...
Jane! Saj res, opravičiti se ji moram! To pa moram takoj, nočem namreč za njo tekati po celem New Yorku. Oh, saj je tam, pri stranišču. Hitro se prebijem skozi množico študentov in že sem pri njej.
"Kaj pa ti hočeš?" začne pogovor.
"Rada bi se ti opravičila, nič drugega," ji odgovorim, ona pa mi poda nezaupljiv pogled. "Samo opravičilo, Jane."
Črnolaska globoko zavzdihne, kot bi ji šla neverjetno na živce in bi me najraje nagnala stran, vendar se more zaradi prisotnosti drugih vzdržati. Si pa zato verjetno to domišlja ... "Prav, povej," se vda čez nekaj sekund.
"Imela si prav. No, vidva z Johnom sta mislila prav," začnem pripovedovati, Jane pa ob mojih besedah napravi začuden izraz.
"Prav o čem ...?" še z besedami izrazi svoje presenečenje.
"Govorim o Stephanu," se razjasnim in njene vranje črne obrvi se spustijo do mesta, kjer so bile prej. "Se spomniš, kako si mi govorila, da me le izkorišča in naj ga pustim, preden bo prepozno?" Prikima. "To je res."
"Saj sem ti povedala," vzvišeno komentira in si za ušesa zatakne pramen svojih gostih las, "večkrat." Sledi trenutek molka, dokler me ne vpraša: "Kako pa te je izkoristil?"
Njene besede, čeprav zgledajo popolnoma nedolžne, v mojo glavo naženejo kup slabih spominov, ki se zdijo tako oddaljeni, a pravzaprav niso. Vsi njegovi poljubi, ki niso izkozavali nikakršne ljubezni ... Dotiki, ki sva si jih delila, a so pomenili nič, nič ... In na koncu seveda njegovo priznanje, kaj mi je storil, hladno kot on. Oh, zakaj se moram spominjati tona njegovega glasu, ki je tako breozbzirno govoril o svojih zagrešenih dejanjih!
"O, bog, kaj se je zgodilo s tabo!" me sredi razmišljanja prekine Jane in njene žadaste zenice se neverjetno razširijo. "Bleda in hkrati zelena si, kot bi bila resnična bolna."
Zamahnem z roko in se zlažem, da mi nič ni. Nato nadaljujem svojo pripoved: "Ko sem zadnjič prišla k njem, je bil z nekim drugim dekletom in počel z njo ... no, saj veš, kaj imam v mislih. Nato jo je nagnal in mi povedal vso svojo zgodbo. Pripovedal mi je o tem, kako sem le ena izmed deklet, ki so mu podlegle in jih izkoristil za denar. To je bolj ali manj vse."
Ponovno napočijo trenutki tišine. No, v resnici je okoli naju polno hrupa, a midve molčiva, kot da sva vsaka zatopljeni v lastne misli. Prva jih s svojim neverjetno visokim glasom izrazi Jane: "Isabella, veš kaj? Lahko mi poveš še tisoč in eno stvar, ki priča o tem, kako nesramen je bil Stephan, pa ne boš vrnila najinega prijateljstva."
"Ne verjameš v to, kar sem ti ravnokar zaupala?" se zbojim.
Sošolka zavije z očmi in mi pove: "Ni to za božjo voljo, Isabella! Gre se za to, da ne glede na to, kaj storiš ali kaj ti storijo drugi, ne želim biti več v tvoji družbi!"
Zazdi se mi, da se je ves moj načrt kar naenkrat zrušil. "Ampak ... ampak ... zakaj?"
"Preprosto sem te sita! Ves čas, ki sva ga preživeli skupaj, je bilo samo tarjanje o tem, kako težko je tvoje življenje. Misliš, da sem tako neumna, da bom to poslušala še naprej?" Želim nekaj odvrniti, a ne morem. "Konec je, Isabella," usodno izreče. "F-I-N-I-T-O."
Tokrat pa je konec boleč.
Lp,
dekle iz smetnjaka
*i*To je še mojo darilo za vse vas, dragi bralci, ki vedno tako vneto čakate na nove dele te zgodbe. V zahvalo sem vam ta del napisala na silvestrovo. Res vam hvala, super ste :)*i*
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ej super del. sam mau. Jane je sprejela zgodbo ampak pol jo pa kr odpika. pač razlog ma vsaj utemeljen če ne drugega. pač ampak res res dober del!:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:
0
Ja, Jane je bla najprej mal radovedna, poj pa je povedala svoje resnično mnenje.
Hvala za komentar drgač!
Hvala za komentar drgač!
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Jane se mi že od začetka zdi zlobna ampak lepo od nje, da ji je povedala kaj dela Stephan.
0
.jpg "Dekle we can do this")
Moj odgovor:
alexis
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
js sm lost
<333
js nevem ka se je zacel z mano dogajat.
js tok zgublam control nad svojim lajfom.
tko js se m se ucasih pocutla tok srecno u lajfu k da mi nc ne manka pa d je use tok perfect. ampak zdej se ne pocutm vec tko
ful hitr menjam custva ampak tko ful velik cryam tk za kr ene stvari. like enkrat sm si neko majco hotla oblect pa se mi je neki zavrtela pa sm kr zacela jokat
s starsi se sploh ne razumm. i mean z ocijem se se kr dobr sam ga res ful velik ni doma k ma tako sluzbo
js sm uceri zgubla svojo bestiko k je bla res najbl dbest person in the world. in pac ona pa se ena moja kr dobra prjatlca sta bli pomoje edini u celm mojmi lajfu k sta dejansk pravi prjatlci. in zdej sm se brez ene. s to drugo se pa kr dobr razumm sam nimava tok stikov k sto k sm se skregala je bla moja sosolka. pac tistim nepravim prjatlom sm vedno js ful pomembna pa skos hocjo bit z mano pa skos me prosjo d jim posiljam stvari za solo pa to sam k pa js kej rabm pa ponavad dobim sam od te prejsne bestike
u soli mi je slo ucasih ful dobr sam zdej mam obcutk d se mi ocene ful slabsajo. pac ful se trudm za solo delat pa use sam mi je zdej use dol padl zarad usga
pa se js mam en let starejso sestro ane. in ona je tok prfekt. u soli ma like cist use petke (u lajfu ni dobila nc k je nizji od pet. btw 8.r je). pa njeno telo je tok lepo. pac gul lepo postavo ma pa use. sej js mam tut dost lepo pa suha sm pa misice mam ta po sam se mi skos zdi da je neki na men grdga. in pac k kdaj mami recm da mam obvitk d sm debela se zacne neki repenvit da ji nikol vec ne smem tega rect kr mam cist lepo postavo.
pa ful sori za ta spisk sam se res ne pocutm vec ok
js nevem ka se je zacel z mano dogajat.
js tok zgublam control nad svojim lajfom.
tko js se m se ucasih pocutla tok srecno u lajfu k da mi nc ne manka pa d je use tok perfect. ampak zdej se ne pocutm vec tko
ful hitr menjam custva ampak tko ful velik cryam tk za kr ene stvari. like enkrat sm si neko majco hotla oblect pa se mi je neki zavrtela pa sm kr zacela jokat
s starsi se sploh ne razumm. i mean z ocijem se se kr dobr sam ga res ful velik ni doma k ma tako sluzbo
js sm uceri zgubla svojo bestiko k je bla res najbl dbest person in the world. in pac ona pa se ena moja kr dobra prjatlca sta bli pomoje edini u celm mojmi lajfu k sta dejansk pravi prjatlci. in zdej sm se brez ene. s to drugo se pa kr dobr razumm sam nimava tok stikov k sto k sm se skregala je bla moja sosolka. pac tistim nepravim prjatlom sm vedno js ful pomembna pa skos hocjo bit z mano pa skos me prosjo d jim posiljam stvari za solo pa to sam k pa js kej rabm pa ponavad dobim sam od te prejsne bestike
u soli mi je slo ucasih ful dobr sam zdej mam obcutk d se mi ocene ful slabsajo. pac ful se trudm za solo delat pa use sam mi je zdej use dol padl zarad usga
pa se js mam en let starejso sestro ane. in ona je tok prfekt. u soli ma like cist use petke (u lajfu ni dobila nc k je nizji od pet. btw 8.r je). pa njeno telo je tok lepo. pac gul lepo postavo ma pa use. sej js mam tut dost lepo pa suha sm pa misice mam ta po sam se mi skos zdi da je neki na men grdga. in pac k kdaj mami recm da mam obvitk d sm debela se zacne neki repenvit da ji nikol vec ne smem tega rect kr mam cist lepo postavo.
pa ful sori za ta spisk sam se res ne pocutm vec ok
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
Yess happy bday Jisoo pookieeee🩷:black_heart:🩷:black_heart:🩷:black_heart:🩷:black_heart:🩷:b
:kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::heart::heart::heart::heart::h
:heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart
.png "Druščina 5"){kind=small}