Kylie
»Jack!« sem zaklicala. Ni se oglasil. Niti premaknil se ni. Poskusila sem ga poklicati še telepatsko in tudi tu ni bilo nobenega odgovora. Na nogi je imel sicer ne preveč globoko ampak zelo krvavečo rano. Verjetno se je v vodi porezal na kakšnem kamnu. Potekala je od kolena pa skoraj do gležnja. Nekje na sredini meč se je ustavila. Rano sem mu umila z vodo in povezala s povoji, ki sem jih imela sabo. Potem sem videla, da Jack diha sem se malo sprostila in ga opazovala. Ampak vseeno sem se odločila, da bom poklicala njegovo mamo. Ona mu bo znala bolje pomagati. »Hej, jaz sem Kylie. Našla sem Jacka ampak mislim, da mu lahko ti bolje pomagaš. Prosim pridi sem.« sem pomislila »Ja takoj. Že grem!« sem dobila v odgovor in čez 5 minut je bila njegova mama že pri nama. »Kako ste lahko prišli tako hitro?« sem jo vprašala. »Teleportirala sem se« je rekla brezbrižno »tudi ti boš enkrat to znala.« Potem pa je brez nadaljnjih odlašanj stopila mimo mene do svojega sina. »Si mu ti povila nogo?« me je vprašala. »Ja.« sem ji odgovorila. Jackova mama je pokimala. «Zakaj si me pa potem poklicala?« je vprašala »Zdelo se mi je, da bi jaz lahko kaj spregledala in se nebi v redu pozdravilo« sem ji rekla. Gospa mu je slekla majico in začela pregledovati rebra, da bi ugotovila če je katero zlomljeno. Nekaj časa sem jo gledala, potem pa sem opazila, da Jacku čez prsi poteka dolga brazgotina. »Kaj je to?« sem vprašala zdravilko. »Tole mu je ostalo od nekega demona« je začela razlagati njegova mama. »Pred 4 leti se je domov privlekel z tako rano na prsih. Sam je sicer rekel, da je imel nesrečo ampak mislim, da ne bi dobila službe zdravilke, če ne bi ločila med navadno in demonsko rano. Domov je prišel v takšnem stanju, kot ti predvčerajšnjim le da on še ni bil nezavesten. To je tista poškodba o kateri sem ti govorila včeraj zjutraj. Zaradi tega sta se z Ericom nehala družiti. Čeprav še zdaj ne vem, kaj je bil vzrok za njun spor. Vem pa kateri demon je bil kriv za poškodbo.« »Kateri?« sem vprašala čeprav sem že poznala odgovor. »Eric. In od takrat naprej sem Jacka velikokrat opazovala. In po dveh letih sem ugotovila, da vsako leto na tisti dan, ko se je poškodoval preživlja grozne bolečine. Čeprav je seveda preveč ponosen, da bi priznal, da ga boli. In verjemi mi ti boš zaradi teh prask po rokah preživljala enkrat na leto enake bolečine.« je rekla, vstala in tlesknila s prsti. Nekaj je tiho škrtnilo. »Čez en teden si lahko sname povoje na nogi si jih pa morata oba zamenjati enkrat na dan. In s tem mislim tudi na tvoje povoje na rokah« mi je naročila potem pa se je obrnila in izginila. Nekaj časa sem še upala, da se bo vrnila, ampak se ni. Gledala sem Jacka, ki je lažal na odeji, ki jo je prinesla njegova mama. Ko sem ga gledala sem postala živčna. V trebuhu sem čutila kot, da bi se mi spreletavali metuljčki. Verjetno bi izgledala zelo čudno, če bi se Jack zdajle zbudil.
Eric
Nekaj sekund sem gledal Jacka kako pada dol v reko, potem pa sem se obrnil in odletel k svojemu gospodarju na vrh Meglene gore, kjer je njegov glavni štab. Odprl sem vrata in vstopil. Šel sem v prestolno dvorano in se ustavil pred Meglenim možem. »Gospodar« sem začel »Jack je mrtev. Ne bo nam več poskušal preprečiti, da bi odpeljali dekle.« »No…« je rekel Megleni mož »če je fant res mrtev, zakaj bi potem Kylie šla do njega, mu oskrbela rane, zakurila ogenj in se potem odločila, da bo kar prespala na dnu prepada!?« Zamahnil je z roko in trznil sem. Na žalost kar precej očitno, saj se mi je gospodar zarežal v obraz. Mislil sem, da me bo udaril on pa je namesto tega pričaral neko podobo… Videl sem Kylie in Jacka. Kylie je sedela ob ognju in žalostno strmela v reko medtem, ko je zraven nje na odeji ležal Jack. Po pravici povedano sem bil za trenutek celo vesel, da je s Kylie vse v redu. Za Jacka mi je bilo še vedno vseeno. »Zato,« je nadaljeval Megleni mož »boš šel danes ponoči do niju, se delal prijaznega, da ti bosta zaupala ali pa, da ti vsaj tista punčara zaupa. To bo čisto dovolj. Na Jacka se ne rabiš ozirati. Ko ti bo punca dovolj zaupala, da si bo upala biti sama s tabo, jo pripelji k meni in dobil boš lepo nagrado.« je rekel. Pokimal sem, se obrnil, razprl krila in poletel v noč.
Tukaj je nov del moje zgodbe! Upam, da vam bo všeč. Če vam bo, ga prosim lajkajte in komentirajte!:heart:
PercyPotterfan
»Jack!« sem zaklicala. Ni se oglasil. Niti premaknil se ni. Poskusila sem ga poklicati še telepatsko in tudi tu ni bilo nobenega odgovora. Na nogi je imel sicer ne preveč globoko ampak zelo krvavečo rano. Verjetno se je v vodi porezal na kakšnem kamnu. Potekala je od kolena pa skoraj do gležnja. Nekje na sredini meč se je ustavila. Rano sem mu umila z vodo in povezala s povoji, ki sem jih imela sabo. Potem sem videla, da Jack diha sem se malo sprostila in ga opazovala. Ampak vseeno sem se odločila, da bom poklicala njegovo mamo. Ona mu bo znala bolje pomagati. »Hej, jaz sem Kylie. Našla sem Jacka ampak mislim, da mu lahko ti bolje pomagaš. Prosim pridi sem.« sem pomislila »Ja takoj. Že grem!« sem dobila v odgovor in čez 5 minut je bila njegova mama že pri nama. »Kako ste lahko prišli tako hitro?« sem jo vprašala. »Teleportirala sem se« je rekla brezbrižno »tudi ti boš enkrat to znala.« Potem pa je brez nadaljnjih odlašanj stopila mimo mene do svojega sina. »Si mu ti povila nogo?« me je vprašala. »Ja.« sem ji odgovorila. Jackova mama je pokimala. «Zakaj si me pa potem poklicala?« je vprašala »Zdelo se mi je, da bi jaz lahko kaj spregledala in se nebi v redu pozdravilo« sem ji rekla. Gospa mu je slekla majico in začela pregledovati rebra, da bi ugotovila če je katero zlomljeno. Nekaj časa sem jo gledala, potem pa sem opazila, da Jacku čez prsi poteka dolga brazgotina. »Kaj je to?« sem vprašala zdravilko. »Tole mu je ostalo od nekega demona« je začela razlagati njegova mama. »Pred 4 leti se je domov privlekel z tako rano na prsih. Sam je sicer rekel, da je imel nesrečo ampak mislim, da ne bi dobila službe zdravilke, če ne bi ločila med navadno in demonsko rano. Domov je prišel v takšnem stanju, kot ti predvčerajšnjim le da on še ni bil nezavesten. To je tista poškodba o kateri sem ti govorila včeraj zjutraj. Zaradi tega sta se z Ericom nehala družiti. Čeprav še zdaj ne vem, kaj je bil vzrok za njun spor. Vem pa kateri demon je bil kriv za poškodbo.« »Kateri?« sem vprašala čeprav sem že poznala odgovor. »Eric. In od takrat naprej sem Jacka velikokrat opazovala. In po dveh letih sem ugotovila, da vsako leto na tisti dan, ko se je poškodoval preživlja grozne bolečine. Čeprav je seveda preveč ponosen, da bi priznal, da ga boli. In verjemi mi ti boš zaradi teh prask po rokah preživljala enkrat na leto enake bolečine.« je rekla, vstala in tlesknila s prsti. Nekaj je tiho škrtnilo. »Čez en teden si lahko sname povoje na nogi si jih pa morata oba zamenjati enkrat na dan. In s tem mislim tudi na tvoje povoje na rokah« mi je naročila potem pa se je obrnila in izginila. Nekaj časa sem še upala, da se bo vrnila, ampak se ni. Gledala sem Jacka, ki je lažal na odeji, ki jo je prinesla njegova mama. Ko sem ga gledala sem postala živčna. V trebuhu sem čutila kot, da bi se mi spreletavali metuljčki. Verjetno bi izgledala zelo čudno, če bi se Jack zdajle zbudil.
Eric
Nekaj sekund sem gledal Jacka kako pada dol v reko, potem pa sem se obrnil in odletel k svojemu gospodarju na vrh Meglene gore, kjer je njegov glavni štab. Odprl sem vrata in vstopil. Šel sem v prestolno dvorano in se ustavil pred Meglenim možem. »Gospodar« sem začel »Jack je mrtev. Ne bo nam več poskušal preprečiti, da bi odpeljali dekle.« »No…« je rekel Megleni mož »če je fant res mrtev, zakaj bi potem Kylie šla do njega, mu oskrbela rane, zakurila ogenj in se potem odločila, da bo kar prespala na dnu prepada!?« Zamahnil je z roko in trznil sem. Na žalost kar precej očitno, saj se mi je gospodar zarežal v obraz. Mislil sem, da me bo udaril on pa je namesto tega pričaral neko podobo… Videl sem Kylie in Jacka. Kylie je sedela ob ognju in žalostno strmela v reko medtem, ko je zraven nje na odeji ležal Jack. Po pravici povedano sem bil za trenutek celo vesel, da je s Kylie vse v redu. Za Jacka mi je bilo še vedno vseeno. »Zato,« je nadaljeval Megleni mož »boš šel danes ponoči do niju, se delal prijaznega, da ti bosta zaupala ali pa, da ti vsaj tista punčara zaupa. To bo čisto dovolj. Na Jacka se ne rabiš ozirati. Ko ti bo punca dovolj zaupala, da si bo upala biti sama s tabo, jo pripelji k meni in dobil boš lepo nagrado.« je rekel. Pokimal sem, se obrnil, razprl krila in poletel v noč.
Tukaj je nov del moje zgodbe! Upam, da vam bo všeč. Če vam bo, ga prosim lajkajte in komentirajte!:heart:
PercyPotterfan
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
super zgodba! Komaj čakam na nov del! ;)
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zakon!
0
Moj odgovor:
Bolana
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
:ghost::ghost::ghost::ghost::ghost::ghost::ghost::ghost::ghost:woooooooooooooooooooooooooo