Kylie
Ko sem odprla oči sem takoj vedela, da nisem več ob reki, da poleg mene ni Jacka in, da me je Eric pretental. Vedela sem, da sem na kraju, ki je zame najmanj varen in da bom Erica ubila ob prvi priložnosti. Zaupala sem mu, on pa me je izdal! Tako ali tako pa sem si sama kriva, ker sem takšna trapa, da sem zaupala demonu, ki ne pozna milosti niti do svojih prijateljev. Malo sem pogledala okrog sebe in ugotovila, da sem zaprta v celici z rešetkami iz megle. Razmišljala sem, da bi mogoče lahko šla preprosto skozi meglo in bila rešena. Ampak takoj, ko sem se jih dotaknila sem začutila strašno utrujenost in skoraj sem že mislila, da mi bo posrkalo vso energijo, ko mi je naenkrat nekdo nekaj zakričal. Bil je fant, star približno toliko kot jaz »Spusti rešetke!« je zakričal »Spusti jih drugače boš umrla!« to me je zbudilo. Hitro sem umaknila roke od megle in spet sem bila tako živa kot prej »Hvala« sem rekla in s pogledom iskala fanta, ki me je rešil. Bil je v celici nasproti moje. »Kako si vedel kaj bi se lahko zgodilo?« sem ga vprašala »Že dve leti sem tukaj. Na začetku je bila z mano tudi sestra Meggie ampak je zaradi rešetk umrla« »Žal mi je« sem tiho rekla »Je že v redu« mi je odgovoril. »Sploh pa… kako ti je ime? Zakaj so te sploh ujeli. In kako? Mene in Meggie so sem pripeljali, ker starša nista hotela Meglenemu možu plačati neke zelo velike vsote denarja.« » Sem so me pripeljali ker…« razmišljala sem ali bi mu povedala. Zdel se mi je prijazen vendar nisem mogla biti prepričana. »Ker…?« Za hip sem pomislila, potem pa rekla »Torej ime mi je Kylie. In ugrabili so me, ker so hoteli moje moči. Ker sem pol vilinka pol demonka.« Gledala sem ga in poskušala razbrati kakršen koli znak, da je takšen kot Eric. Nekaj časa je bil tiho potem pa je rekel. »Moje ime je Leo…« še malo je pomislil nato pa me čisto resno pogledal naravnost v oči in vprašal »Kdo te je ugrabil?« »Leo…« sem začela »Kdo ta je ugrabil?« je vprašal še bolj odločno. »Demon po imenu Eric« takoj, ko sem to izrekla je njegov obraz postal jezna grimasa in tiho si je začel mrmrati »Ubil ga bom. Ubil ga bom!« »No potem se pa postavi v vrsto. Jaz sem prva. Zaupala sem mu in on me je izdal. Sploh pa zakaj ga ti tako sovražiš?« sem sumničavo vprašala Lea »Eric je odpeljal tudi mene in Meggie in s tem sem se nekako sprijaznil ampak, da hočeš nekomu vzeti moči je najhujši zločin kar ga kdo lahko stori. Ampak si bila čisto sama, mislim… nikogar ni bilo s tabo kljub temu, da se kot vidim, zavedaš svojih moči?« me je vprašal. »Nisem bila sama. Prijatelj je bil z mano.« sem mu odvrnila. Ampak Leo s tem seveda ni bil zadovoljen. »In kaj je ta tvoj Prijatelj« besedo prijatelj je izgovoril z ne ravno najbolj prijateljskim tonom »počel, ko so tebe ugrabljali?« je dokončal vprašanje. »V nezavesti je bil« sem mu spet odgovorila čisto mirno »Eric ga je poškodoval«. »ah. V redu.« je rekel Leo malo bolj sproščeno, vendar še vedno resno. »Zakaj niso pripeljali tudi njega?« je spet vprašal »Ne vem. Mislim, da se Ericu preprosto ni zdelo vredno, ker sta bila včasih z Jackom najboljša prijatelja« sem skomignila z rameni. Zgrozila sem se nad svojo lastno brezbrižnostjo. Leo je pobuljil »Tale tvoj Jack mi že zdaj ni všeč« je rekel »Ne skrbi« sem ga pomirila »Jack ni takšen kot Eric. Tako ali tako pa se že nekaj časa ne družita več« sem še dodala. Nekaj sekund me je gledal nato pa nepričakovano dejal »Pomagal ti bom zbežati, če boš ti pomagala meni« pomislila sem: Mu lahko zaupam? Zdaj sem mu tako ali tako povedala vse os svojih močeh in njegovo sovraštvo do Erica se zdi pristno… Poleg tega sama najverjetneje nebi mogla pobegniti. »V redu. Zmenjeno« sem rekla »Kako pa bova prišla ven?« sem vprašala Lea. »To,« je rekel Leo »prepusti meni« zaprl je oči in izgledalo je kot, da se poskuša zbrati zato sem bila raje tiho. Naenkrat je tiho počilo in Leo je v rokah držal ključe najinih celic. Začudeno sem ga pogledala »zakaj pa nisi že prej pobegnil, če si ključe dobil s tako lahkoto?« sem ga sumničavo vprašala »No… če si sam, je veliko težje in hitreje bi me ujeli. Zdaj pa imam tebe.« je rekel »Poleg tega pa sem se teleportiranja naučil šele pred kratkim« je še dodal. Bila sem malo bolj pomirjena, vendar ne preveč. »Okej« sem rekla« Greva?« pokimal je nato pa odklenil najprej svoja in nato še moja vrata. Hitro sva stekla ven iz ječe, še prej pa je Leo ključe vrgel enemu od vilincev v sosednji celici »Rešite se in odidite od tod kolikor hitro morete!« je zaklical nato pa stekel za mano. Pojma nisem imela kam greva. Teleportirati se nisva mogla, ker se Leo še niti sam ni nikoli teleportiral kaj šele v paru, jaz pa se niti nisem znala. Potem sem poskusila ustaviti časa, ker svojih moči še nisem znala nadzorovati sem namesto ustavitve časa povzročila, da se je Leo premikal upočasnjeno oz. v počasnem posnetku. Zvlekla sem ga v bližnjo sobico in po 4 poskusih mi ga je uspelo odčarati nekaj časa sva izgubljeno hodila po hodnikih in v bistvu kar čakala kdaj bo kdo prišel in naju napadel. Toda iz nekega razloga ni bilo nikjer nikogar. Naenkrat sva se znašla v veliki temni dvorani z velikim prestolom na sredini. Na prestolu je nekdo sedel zraven njega pa je stala znana postava. »Kylie?« sem zaslišala glas »Si to ti?« bil je Jack! Stekla sem do postave zraven prestola, takrat pa se je prižgala luč in pred mano ni stal Jack, ampak Eric! Poleg njega pa je sedal Megleni mož! Pogledala sem kje je Leo in ugotovila, da ga je zgrabil eden od stražarjev, ki so se skrivali v temi. Kako sem bila lahko tako neumna, da sem mislila, da je Jack dejansko tu!? Megleni mož je vstal s svojega prestola in počasi prihajal vedno bližje meni. Postajalo me je strah in Leo se je še vedno brez uspeha upiral stražarjem. Ko pa sem pogledala Erica, se mi je zdelo, da postaja nekam živčen kot, da ga je strah tega kar sledi. Njegov gospodar se mi je vedno bolj bližal in mene je bilo tako strah, da se nisem mogla niti premakniti. Naenkrat me je M. mož (ja…mislim, da ga bom tako klicala) pogledal naravnost v oči, ki so se mu zlobno lesketale. Nekaj me je dvignilo v zrak in M. mož je odprl usta in mi začel izsrkavati moči. Dobesedno izsrkavati. To je bilo najbolj bolečih 10 sekund mojega življenja. Spomnim se, kako sem kričala od bolečin in ga (sicer ne naglas) prosila naj se neha. In res. Videla sem, kako se je nakdo zaletel v Meglenega moža, da sta oba zletela po tleh, kjer sta se začela tepsti. Po pravici povedano, si boja z M. možem nikoli nisem predstavljala kot dejanski pretep, vendar sem se naučila, da se čudeži dogajajo (Pripis Pisateljice: tale stavek sem že nekaj časa želela dati na kakšen delček v zgodbi:blush:). Med tem pretepom, sem jaz padla nazaj na tla. Bila sem čisto brez moči in komaj sem dvignila glavo. Potem sem zaslišala, kako nekdo teče proti meni in čez nekaj trenutkov je prišel Leo. »Si v redu?« me je v prašal »Ja« sem mu odgovorila čeprav nisem bila pretirano prepričljiva. Pomagal mi je vstati potem pa pokazal proti pretepu in vprašal »Kdo je ta fant?« »Jack« sem mu odgovorila in tudi sama spet pogledala proti Jacku in M. možu. Šele takrat sem ugotovila, da so v pretepu že trije. Nisem mogla ugotoviti kdo je tretji, dokler nisem opazila, da Erica ni nikjer. Nisem mogla verjeti. Eric se je pridružil in se stepel z svojim gospodarjem in ne z Jackom. »Fanta!« sem zaklicala »Gremo«. Jack je še enkrat udaril M. moža, da je potreboval več časa, da je vstal(saj se iz nekega razloga ni hotel onesvestiti), potem pa vstal in se mi nasmehnil. Za njim je vstal še Eric. Nobeden ni bil resneje poškodovan. Eric je imel nekaj prask, Jack pa prebito ustnico toda oba sta se smehljala.
Jack
Ko sem se spet zbudil sta Eric in Kylie izginila Vstal sem in pogledal naokrog. Ni bilo videti, da bi Eric Kylie kam na silo odpeljal. Potem pa sem opazil, da je Kylie pustila svoj nahrbtnik ob ognjišču. Bil je prevrnjen, da se je iz njega streslo nekaj stvari. Izgledalo je kot, da ga je nekdo odvrgel ali pa brcnil. Začelo me je skrbeti, Kaj, če je Eric Kylie odpeljal k Meglenemu možu? In jaz ji sploh še nisem povedal zakaj jo Meglenko (ja saj vem, da je čudno ime ampak moram najti nekaj smešnega na njem. Poleg tega, pa nisem eden njegovih fanatikov tako kot Eric in ga zato ne mislim klicati »gospodar«) sploh išče! Torej odločil sem se, da bom poskusil najti in rešiti Kylie, ker pa še nisem bil dovolj močan, da bi uporabil magijo, sem začel kar peš. Pobral sem Kylijin nahrbtnik in začel hoditi ob reki navzdol. Nebo je bilo jasno in dan je bil zelo vroč zato najprej nisem ugotovil, da ni normalno, da se temperatura iz 30 stopinj spusti na 10 v petih minutah. Ko je prišla še megla sem postal še bolj živčen, saj megla v magičnem svetu po navadi ne pomeni nič dobrega. Takrat pa sem jo zagledal, kako je stala sredi najgostejše megle. Kylie. Stekel sem proti njej in jo prijel za roko. Ko zdaj pomislim na to je bilo res neumno, da sem stekel v najgostejšo meglo, ko sem vedel, da se bo nekaj slabega zgodilo. Kakorkoli, ko sem Kylie prijel za roko, se je ona obrnila proti meni in pogledal sem jo v njene zlate oči… Čakaj malo. Kylie nima zlatih oči. Ima rjave. Čokoladno rjave, kot njeni lasje. Lažna Kylie me je malo močneje prijela za roko in preplavili so me spomini. Spet sem bil v šoli. Pri uri matematike sem ugotovila, da me Kylie na skrivaj gleda in komaj opazno sem se ji nasmehni, ona pa je hitro spustila pogled in me tisto uro ni več pogledala. Spomin se je prelil in stal sem v skupini fantov, ki so mi dopovedovali, da takšnim pogledom, kot mi jih je namenjala Kylie ne smem zaupati, ker si punce vsak dan izberejo drugega fanta. Toda vedel sem, da ni tako. Kylie me je gledala vsak dan, ko je mislila, da nisem opazil. In priznam, bilo mi je všeč. Ona mi je všeč. Potem pa se je naenkrat vse končalo in ugotovil sem, da sem sredi teleportacije. Medtem, ko sem bil v transu, se je lažna Kylie skupaj z mano teleportirala. V zadnjem trenutku sem ugotovil, da me poskuša spraviti v eno od Meglenkovih celic. Hitro sem si predstavljal, da stojim pred vrati celice in delovalo je! Zdaj sem mogel samo še rešiti Kylie. Hodil sem po hodnikih Meglenkove utrdbe in se ne poskušal še bolj izgubiti, kot sem se že. Dvakrat sem se moral skriti pred stražarji na hodnikih, enega pa sem onesvestil, saj me je videl. Naenkrat sem zaslišal kako se je čez hodnike razlegel dekliški krik. Stekel sem za glasom in prišel do velike dvorane s prestolom. Ob prestolu je stal Eric, v kotu pa sta dva stražarja držala upirajočega se fanta z črnimi kodrastimi lasmi, ki je izgledal približno moje starosti. Na sredini dvorane pa… skoraj mi je zastalo srce. Na sredini dvorane je v zraku lebdela Kylie in kričala od bolečin. Pod njo je stal Megleni mož in ji izsrkaval moči. Nisem mogel verjeti svojim očem. Kako je lahko nekdo tako zloben, da drugemu magičnemu človeku (ali bitju) izsrkava moči!? V meni se je zbiral nenadzorovan bes in preden sem kar koli premislil, sem stekel proti Meglenku in ga zbil na tla, kjer sva se začela pretepati. Najprej sem ga udarjal samo po trupu, potema pa me je Meglenko boksnil v obraz, da mi je prebil ustnico, zato tudi jaz nisem bil več nežen in z vso sem ga nazaj udaril v obraz in dobil sem občutek, da sem mu zlomil nos. Kmalu sem ugotovil, da se je pretepu pridružil tudi Eric, Mislil sem, da me bo napadel, zato sem ga mahnil v obraz in ga opraskal ampak tip se je raje spravil na svojega delodajalca (pripis pisateljice: ja saj vem, da uporabljam vsa možna imena za Meglenega moža, ampak 2 istih imeni ne morem uporabljati ves čas. Izmislila sem si zelo nepraktično ime za zlobneža:expressionless: ). Tole zelo težko priznam vendar brez Ericove pomoči, nisem prepričan, da bi lahko premagal Meglenka. »Fanta!« je takrat zaklicala Kylie »Gremo!« Hitro sem še enkrat udaril Meglenka v obraz (za vsak slučaj), se postavil na noge in se ji nasmehnil. Vesel sem bil, da je bilo z njo vse v redu. Nekaj trenutkov za mano je vstal še Eric in za trenutek me je prijelo, da bi se obrnil k njemu in ga objel, ker mi je pomagal. Seveda sem se zadržal. Potem sem videl, da poleg Kylie stoji tisti fant, ki so ga prej zadrževali stražarji. Nasmeh mi je zbledel »Kdo je to?« sem vprašal. »To,« je rekla Kylie »je Leo. Pomagal mi je pobegniti iz moje celice.« . Z Leom sva se nekaj časa gledala »Kaj pa si?« sem ga vprašal »Vilinec« je odgovoril »Vilinec…« »Vilinec ognja« pokimal sem. Leo je strmel v Erica in iz njegovega pogleda je odsevalo iskreno sovraštvo, ki ga ni niti poskušal skriti. Ta fant mi je postajal všeč! »No…« je začel Leo »a gremo? Mislim jaz ne vem kje je vajin tabor ampak bi bil res vesel, če bi šel lahko z vama, Tega kraja imam vrh glave« »Se strinjam« sem pokimal »Gremo«. Skoraj smo bili že pri vratih, ko je Eric naenkrat zaklical »Čakajte!« vsi smo ga pogledali. »Z vami bi šel. Rad bi vam pomagal« vsi trije smo ga nejeverno gledali »Ne« sem rekel hkrati z Leom. Pogledal sem Kylie, ki je razmišljala o vsem skupaj »Fanta…« je začela in takoj sem vedel kaj sledi »dajta mu še eno priložnost« oba z Leom sva jo gledala kot, da je padla z Lune »A si zmešana?« jo je vprašal Leo »Kylie strinjam se z njim« sem rekel »Eric te je enkrat že izdal. Kako veš, da te ne bo spet?« Kylie je ogledala Erica »Takšen občutek imam« je zamišljeno rekla medtem, ko je še vedno strmela v Erica in ta jo je hvaležno pogledal.. Zavzdihnil sem »Uhhhh…prav. Ampak, če nam boš kaj naredil ali izdal naše zaupanje, ali pa, če boš katerega od nas celo ubil, te bom ubil. Razumeš?« pokimal je. »Gremo« se je spet oglasil Leo »vidva« je pokazal na Kylie in Erica »se primita mene in Jacka . Midva se znava teleportirati« Kylie je prijela mojo roko, Eric pa Leovo ramo in teleportirali smo se nazaj do tabora. Ko smo prišli je bilo vse še vedno na svojem mestu, le ogenj je ugasnil. Ker pa se je začelo večeriti, smo potrebovali svetlobo zato sva jaz in Eric odšla poiskat veje za ogenj. Erica nisem hotel pustit samegas Kylie. Nekaj časa sva hodila v tišini in nabirala les, dokler ga končno nisem vprašal »Zakaj si spet prestopil na našo stran?«
Tako! KONČNO sem objavila 6. del! Kattie Donn zate sem naredila daljšega, ker brez tebe najverjetneje še nekaj časa ne bi bil objavljen. Najprej sem ga hotela obajviti v dveh delih, potem pa sem se odločila, da ga bom zate kar celega objavila, ker sem dobila vtis, da te res zanima kaj se bo zgodilo. Seveda hvala tudi drugim, ki boste prebrali mojo zgodbo in, če vam bo všeč lajkajte:heart: in komentirajte:speech_balloon:!
P.S. od zdaj naprej bo vedno dolgo trajalo, da napišem nov del, ker ostalih še nimam napisanih:worried:
Lp, PercyPotterfan
Ko sem odprla oči sem takoj vedela, da nisem več ob reki, da poleg mene ni Jacka in, da me je Eric pretental. Vedela sem, da sem na kraju, ki je zame najmanj varen in da bom Erica ubila ob prvi priložnosti. Zaupala sem mu, on pa me je izdal! Tako ali tako pa sem si sama kriva, ker sem takšna trapa, da sem zaupala demonu, ki ne pozna milosti niti do svojih prijateljev. Malo sem pogledala okrog sebe in ugotovila, da sem zaprta v celici z rešetkami iz megle. Razmišljala sem, da bi mogoče lahko šla preprosto skozi meglo in bila rešena. Ampak takoj, ko sem se jih dotaknila sem začutila strašno utrujenost in skoraj sem že mislila, da mi bo posrkalo vso energijo, ko mi je naenkrat nekdo nekaj zakričal. Bil je fant, star približno toliko kot jaz »Spusti rešetke!« je zakričal »Spusti jih drugače boš umrla!« to me je zbudilo. Hitro sem umaknila roke od megle in spet sem bila tako živa kot prej »Hvala« sem rekla in s pogledom iskala fanta, ki me je rešil. Bil je v celici nasproti moje. »Kako si vedel kaj bi se lahko zgodilo?« sem ga vprašala »Že dve leti sem tukaj. Na začetku je bila z mano tudi sestra Meggie ampak je zaradi rešetk umrla« »Žal mi je« sem tiho rekla »Je že v redu« mi je odgovoril. »Sploh pa… kako ti je ime? Zakaj so te sploh ujeli. In kako? Mene in Meggie so sem pripeljali, ker starša nista hotela Meglenemu možu plačati neke zelo velike vsote denarja.« » Sem so me pripeljali ker…« razmišljala sem ali bi mu povedala. Zdel se mi je prijazen vendar nisem mogla biti prepričana. »Ker…?« Za hip sem pomislila, potem pa rekla »Torej ime mi je Kylie. In ugrabili so me, ker so hoteli moje moči. Ker sem pol vilinka pol demonka.« Gledala sem ga in poskušala razbrati kakršen koli znak, da je takšen kot Eric. Nekaj časa je bil tiho potem pa je rekel. »Moje ime je Leo…« še malo je pomislil nato pa me čisto resno pogledal naravnost v oči in vprašal »Kdo te je ugrabil?« »Leo…« sem začela »Kdo ta je ugrabil?« je vprašal še bolj odločno. »Demon po imenu Eric« takoj, ko sem to izrekla je njegov obraz postal jezna grimasa in tiho si je začel mrmrati »Ubil ga bom. Ubil ga bom!« »No potem se pa postavi v vrsto. Jaz sem prva. Zaupala sem mu in on me je izdal. Sploh pa zakaj ga ti tako sovražiš?« sem sumničavo vprašala Lea »Eric je odpeljal tudi mene in Meggie in s tem sem se nekako sprijaznil ampak, da hočeš nekomu vzeti moči je najhujši zločin kar ga kdo lahko stori. Ampak si bila čisto sama, mislim… nikogar ni bilo s tabo kljub temu, da se kot vidim, zavedaš svojih moči?« me je vprašal. »Nisem bila sama. Prijatelj je bil z mano.« sem mu odvrnila. Ampak Leo s tem seveda ni bil zadovoljen. »In kaj je ta tvoj Prijatelj« besedo prijatelj je izgovoril z ne ravno najbolj prijateljskim tonom »počel, ko so tebe ugrabljali?« je dokončal vprašanje. »V nezavesti je bil« sem mu spet odgovorila čisto mirno »Eric ga je poškodoval«. »ah. V redu.« je rekel Leo malo bolj sproščeno, vendar še vedno resno. »Zakaj niso pripeljali tudi njega?« je spet vprašal »Ne vem. Mislim, da se Ericu preprosto ni zdelo vredno, ker sta bila včasih z Jackom najboljša prijatelja« sem skomignila z rameni. Zgrozila sem se nad svojo lastno brezbrižnostjo. Leo je pobuljil »Tale tvoj Jack mi že zdaj ni všeč« je rekel »Ne skrbi« sem ga pomirila »Jack ni takšen kot Eric. Tako ali tako pa se že nekaj časa ne družita več« sem še dodala. Nekaj sekund me je gledal nato pa nepričakovano dejal »Pomagal ti bom zbežati, če boš ti pomagala meni« pomislila sem: Mu lahko zaupam? Zdaj sem mu tako ali tako povedala vse os svojih močeh in njegovo sovraštvo do Erica se zdi pristno… Poleg tega sama najverjetneje nebi mogla pobegniti. »V redu. Zmenjeno« sem rekla »Kako pa bova prišla ven?« sem vprašala Lea. »To,« je rekel Leo »prepusti meni« zaprl je oči in izgledalo je kot, da se poskuša zbrati zato sem bila raje tiho. Naenkrat je tiho počilo in Leo je v rokah držal ključe najinih celic. Začudeno sem ga pogledala »zakaj pa nisi že prej pobegnil, če si ključe dobil s tako lahkoto?« sem ga sumničavo vprašala »No… če si sam, je veliko težje in hitreje bi me ujeli. Zdaj pa imam tebe.« je rekel »Poleg tega pa sem se teleportiranja naučil šele pred kratkim« je še dodal. Bila sem malo bolj pomirjena, vendar ne preveč. »Okej« sem rekla« Greva?« pokimal je nato pa odklenil najprej svoja in nato še moja vrata. Hitro sva stekla ven iz ječe, še prej pa je Leo ključe vrgel enemu od vilincev v sosednji celici »Rešite se in odidite od tod kolikor hitro morete!« je zaklical nato pa stekel za mano. Pojma nisem imela kam greva. Teleportirati se nisva mogla, ker se Leo še niti sam ni nikoli teleportiral kaj šele v paru, jaz pa se niti nisem znala. Potem sem poskusila ustaviti časa, ker svojih moči še nisem znala nadzorovati sem namesto ustavitve časa povzročila, da se je Leo premikal upočasnjeno oz. v počasnem posnetku. Zvlekla sem ga v bližnjo sobico in po 4 poskusih mi ga je uspelo odčarati nekaj časa sva izgubljeno hodila po hodnikih in v bistvu kar čakala kdaj bo kdo prišel in naju napadel. Toda iz nekega razloga ni bilo nikjer nikogar. Naenkrat sva se znašla v veliki temni dvorani z velikim prestolom na sredini. Na prestolu je nekdo sedel zraven njega pa je stala znana postava. »Kylie?« sem zaslišala glas »Si to ti?« bil je Jack! Stekla sem do postave zraven prestola, takrat pa se je prižgala luč in pred mano ni stal Jack, ampak Eric! Poleg njega pa je sedal Megleni mož! Pogledala sem kje je Leo in ugotovila, da ga je zgrabil eden od stražarjev, ki so se skrivali v temi. Kako sem bila lahko tako neumna, da sem mislila, da je Jack dejansko tu!? Megleni mož je vstal s svojega prestola in počasi prihajal vedno bližje meni. Postajalo me je strah in Leo se je še vedno brez uspeha upiral stražarjem. Ko pa sem pogledala Erica, se mi je zdelo, da postaja nekam živčen kot, da ga je strah tega kar sledi. Njegov gospodar se mi je vedno bolj bližal in mene je bilo tako strah, da se nisem mogla niti premakniti. Naenkrat me je M. mož (ja…mislim, da ga bom tako klicala) pogledal naravnost v oči, ki so se mu zlobno lesketale. Nekaj me je dvignilo v zrak in M. mož je odprl usta in mi začel izsrkavati moči. Dobesedno izsrkavati. To je bilo najbolj bolečih 10 sekund mojega življenja. Spomnim se, kako sem kričala od bolečin in ga (sicer ne naglas) prosila naj se neha. In res. Videla sem, kako se je nakdo zaletel v Meglenega moža, da sta oba zletela po tleh, kjer sta se začela tepsti. Po pravici povedano, si boja z M. možem nikoli nisem predstavljala kot dejanski pretep, vendar sem se naučila, da se čudeži dogajajo (Pripis Pisateljice: tale stavek sem že nekaj časa želela dati na kakšen delček v zgodbi:blush:). Med tem pretepom, sem jaz padla nazaj na tla. Bila sem čisto brez moči in komaj sem dvignila glavo. Potem sem zaslišala, kako nekdo teče proti meni in čez nekaj trenutkov je prišel Leo. »Si v redu?« me je v prašal »Ja« sem mu odgovorila čeprav nisem bila pretirano prepričljiva. Pomagal mi je vstati potem pa pokazal proti pretepu in vprašal »Kdo je ta fant?« »Jack« sem mu odgovorila in tudi sama spet pogledala proti Jacku in M. možu. Šele takrat sem ugotovila, da so v pretepu že trije. Nisem mogla ugotoviti kdo je tretji, dokler nisem opazila, da Erica ni nikjer. Nisem mogla verjeti. Eric se je pridružil in se stepel z svojim gospodarjem in ne z Jackom. »Fanta!« sem zaklicala »Gremo«. Jack je še enkrat udaril M. moža, da je potreboval več časa, da je vstal(saj se iz nekega razloga ni hotel onesvestiti), potem pa vstal in se mi nasmehnil. Za njim je vstal še Eric. Nobeden ni bil resneje poškodovan. Eric je imel nekaj prask, Jack pa prebito ustnico toda oba sta se smehljala.
Jack
Ko sem se spet zbudil sta Eric in Kylie izginila Vstal sem in pogledal naokrog. Ni bilo videti, da bi Eric Kylie kam na silo odpeljal. Potem pa sem opazil, da je Kylie pustila svoj nahrbtnik ob ognjišču. Bil je prevrnjen, da se je iz njega streslo nekaj stvari. Izgledalo je kot, da ga je nekdo odvrgel ali pa brcnil. Začelo me je skrbeti, Kaj, če je Eric Kylie odpeljal k Meglenemu možu? In jaz ji sploh še nisem povedal zakaj jo Meglenko (ja saj vem, da je čudno ime ampak moram najti nekaj smešnega na njem. Poleg tega, pa nisem eden njegovih fanatikov tako kot Eric in ga zato ne mislim klicati »gospodar«) sploh išče! Torej odločil sem se, da bom poskusil najti in rešiti Kylie, ker pa še nisem bil dovolj močan, da bi uporabil magijo, sem začel kar peš. Pobral sem Kylijin nahrbtnik in začel hoditi ob reki navzdol. Nebo je bilo jasno in dan je bil zelo vroč zato najprej nisem ugotovil, da ni normalno, da se temperatura iz 30 stopinj spusti na 10 v petih minutah. Ko je prišla še megla sem postal še bolj živčen, saj megla v magičnem svetu po navadi ne pomeni nič dobrega. Takrat pa sem jo zagledal, kako je stala sredi najgostejše megle. Kylie. Stekel sem proti njej in jo prijel za roko. Ko zdaj pomislim na to je bilo res neumno, da sem stekel v najgostejšo meglo, ko sem vedel, da se bo nekaj slabega zgodilo. Kakorkoli, ko sem Kylie prijel za roko, se je ona obrnila proti meni in pogledal sem jo v njene zlate oči… Čakaj malo. Kylie nima zlatih oči. Ima rjave. Čokoladno rjave, kot njeni lasje. Lažna Kylie me je malo močneje prijela za roko in preplavili so me spomini. Spet sem bil v šoli. Pri uri matematike sem ugotovila, da me Kylie na skrivaj gleda in komaj opazno sem se ji nasmehni, ona pa je hitro spustila pogled in me tisto uro ni več pogledala. Spomin se je prelil in stal sem v skupini fantov, ki so mi dopovedovali, da takšnim pogledom, kot mi jih je namenjala Kylie ne smem zaupati, ker si punce vsak dan izberejo drugega fanta. Toda vedel sem, da ni tako. Kylie me je gledala vsak dan, ko je mislila, da nisem opazil. In priznam, bilo mi je všeč. Ona mi je všeč. Potem pa se je naenkrat vse končalo in ugotovil sem, da sem sredi teleportacije. Medtem, ko sem bil v transu, se je lažna Kylie skupaj z mano teleportirala. V zadnjem trenutku sem ugotovil, da me poskuša spraviti v eno od Meglenkovih celic. Hitro sem si predstavljal, da stojim pred vrati celice in delovalo je! Zdaj sem mogel samo še rešiti Kylie. Hodil sem po hodnikih Meglenkove utrdbe in se ne poskušal še bolj izgubiti, kot sem se že. Dvakrat sem se moral skriti pred stražarji na hodnikih, enega pa sem onesvestil, saj me je videl. Naenkrat sem zaslišal kako se je čez hodnike razlegel dekliški krik. Stekel sem za glasom in prišel do velike dvorane s prestolom. Ob prestolu je stal Eric, v kotu pa sta dva stražarja držala upirajočega se fanta z črnimi kodrastimi lasmi, ki je izgledal približno moje starosti. Na sredini dvorane pa… skoraj mi je zastalo srce. Na sredini dvorane je v zraku lebdela Kylie in kričala od bolečin. Pod njo je stal Megleni mož in ji izsrkaval moči. Nisem mogel verjeti svojim očem. Kako je lahko nekdo tako zloben, da drugemu magičnemu človeku (ali bitju) izsrkava moči!? V meni se je zbiral nenadzorovan bes in preden sem kar koli premislil, sem stekel proti Meglenku in ga zbil na tla, kjer sva se začela pretepati. Najprej sem ga udarjal samo po trupu, potema pa me je Meglenko boksnil v obraz, da mi je prebil ustnico, zato tudi jaz nisem bil več nežen in z vso sem ga nazaj udaril v obraz in dobil sem občutek, da sem mu zlomil nos. Kmalu sem ugotovil, da se je pretepu pridružil tudi Eric, Mislil sem, da me bo napadel, zato sem ga mahnil v obraz in ga opraskal ampak tip se je raje spravil na svojega delodajalca (pripis pisateljice: ja saj vem, da uporabljam vsa možna imena za Meglenega moža, ampak 2 istih imeni ne morem uporabljati ves čas. Izmislila sem si zelo nepraktično ime za zlobneža:expressionless: ). Tole zelo težko priznam vendar brez Ericove pomoči, nisem prepričan, da bi lahko premagal Meglenka. »Fanta!« je takrat zaklicala Kylie »Gremo!« Hitro sem še enkrat udaril Meglenka v obraz (za vsak slučaj), se postavil na noge in se ji nasmehnil. Vesel sem bil, da je bilo z njo vse v redu. Nekaj trenutkov za mano je vstal še Eric in za trenutek me je prijelo, da bi se obrnil k njemu in ga objel, ker mi je pomagal. Seveda sem se zadržal. Potem sem videl, da poleg Kylie stoji tisti fant, ki so ga prej zadrževali stražarji. Nasmeh mi je zbledel »Kdo je to?« sem vprašal. »To,« je rekla Kylie »je Leo. Pomagal mi je pobegniti iz moje celice.« . Z Leom sva se nekaj časa gledala »Kaj pa si?« sem ga vprašal »Vilinec« je odgovoril »Vilinec…« »Vilinec ognja« pokimal sem. Leo je strmel v Erica in iz njegovega pogleda je odsevalo iskreno sovraštvo, ki ga ni niti poskušal skriti. Ta fant mi je postajal všeč! »No…« je začel Leo »a gremo? Mislim jaz ne vem kje je vajin tabor ampak bi bil res vesel, če bi šel lahko z vama, Tega kraja imam vrh glave« »Se strinjam« sem pokimal »Gremo«. Skoraj smo bili že pri vratih, ko je Eric naenkrat zaklical »Čakajte!« vsi smo ga pogledali. »Z vami bi šel. Rad bi vam pomagal« vsi trije smo ga nejeverno gledali »Ne« sem rekel hkrati z Leom. Pogledal sem Kylie, ki je razmišljala o vsem skupaj »Fanta…« je začela in takoj sem vedel kaj sledi »dajta mu še eno priložnost« oba z Leom sva jo gledala kot, da je padla z Lune »A si zmešana?« jo je vprašal Leo »Kylie strinjam se z njim« sem rekel »Eric te je enkrat že izdal. Kako veš, da te ne bo spet?« Kylie je ogledala Erica »Takšen občutek imam« je zamišljeno rekla medtem, ko je še vedno strmela v Erica in ta jo je hvaležno pogledal.. Zavzdihnil sem »Uhhhh…prav. Ampak, če nam boš kaj naredil ali izdal naše zaupanje, ali pa, če boš katerega od nas celo ubil, te bom ubil. Razumeš?« pokimal je. »Gremo« se je spet oglasil Leo »vidva« je pokazal na Kylie in Erica »se primita mene in Jacka . Midva se znava teleportirati« Kylie je prijela mojo roko, Eric pa Leovo ramo in teleportirali smo se nazaj do tabora. Ko smo prišli je bilo vse še vedno na svojem mestu, le ogenj je ugasnil. Ker pa se je začelo večeriti, smo potrebovali svetlobo zato sva jaz in Eric odšla poiskat veje za ogenj. Erica nisem hotel pustit samegas Kylie. Nekaj časa sva hodila v tišini in nabirala les, dokler ga končno nisem vprašal »Zakaj si spet prestopil na našo stran?«
Tako! KONČNO sem objavila 6. del! Kattie Donn zate sem naredila daljšega, ker brez tebe najverjetneje še nekaj časa ne bi bil objavljen. Najprej sem ga hotela obajviti v dveh delih, potem pa sem se odločila, da ga bom zate kar celega objavila, ker sem dobila vtis, da te res zanima kaj se bo zgodilo. Seveda hvala tudi drugim, ki boste prebrali mojo zgodbo in, če vam bo všeč lajkajte:heart: in komentirajte:speech_balloon:!
P.S. od zdaj naprej bo vedno dolgo trajalo, da napišem nov del, ker ostalih še nimam napisanih:worried:
Lp, PercyPotterfan
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zakon!
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Yay super zgodba!!!! Sori ker nisem mogla prej komentirat, mami me je pri branju zmotila že, k sm prišla do unga dela ko Kylie spozna Lea, ker sem se morala učiti geografijo in nepravilne glagole pri tja. Super del in noro dobra zgodba! všeč mi je tudi, da je Erric prestopil na njihovo stran.
Lp, Kattie :headphones::guitar:
Lp, Kattie :headphones::guitar:
0
Moj odgovor:
Mami
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Mami
js sm hodla na plezanje, ampak sem nehala, ker nisem mela prjatlov tam in mi je blo ful smotan. potem sem spet hotla zacet, ampak nisem hotla bit sama tam. zvedla sm da bi moja prjatlca tut rada hodla in da tut noce sama hodet. zmenle smo se da bomo hodle skupi in zdej hodiva na treninge. sva 9. razred in tam so vsi mini otroci. najstarejsi so v 5 razredu, kar so za mene mini otroci. in so full zlobni pa to... no in dans moja prjatlca ne more it, ker je bolans in zakaj bi pol js sla ce bom sama? no in zato nimam namena it. ko to povem mamici se zacne dret na mene da kaj je z mano, kako bos bla v sluzbi... pac okej ja, sam nocem it tja med zlobne otroke.
v soli imam 3 prjatlce s katerimi se druzim, in pol se 2 s katerima se druzim kdaj pa kdaj ce v soli ni mojih treh prijateljic. enkrat bi morali iti na pohod in ni bilo mojih treh prijateljic in ni bilo tistih dveh. nisme hotla v solo ker bi morala na pogodu ves cas hoditi sama... mami se je spet zacela dret na mene in mogla bi it v solo, ampak me je resilo to da sem zbolela.
vse tri moje prjatlce ko sm jih uprasala kaj bi nardile na mojem mestu, so rekle da tt nebi sle v solo.
ka sm res tol glupa?
v soli imam 3 prjatlce s katerimi se druzim, in pol se 2 s katerima se druzim kdaj pa kdaj ce v soli ni mojih treh prijateljic. enkrat bi morali iti na pohod in ni bilo mojih treh prijateljic in ni bilo tistih dveh. nisme hotla v solo ker bi morala na pogodu ves cas hoditi sama... mami se je spet zacela dret na mene in mogla bi it v solo, ampak me je resilo to da sem zbolela.
vse tri moje prjatlce ko sm jih uprasala kaj bi nardile na mojem mestu, so rekle da tt nebi sle v solo.
ka sm res tol glupa?
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
sooooooooooooooooooooooooooooo cute:hugging::hugging::kissing_heart::kissing_heart::heart_
OoOOoooo amari, kok je ta outfit lep:heart_eyes::sparkles::sparkling_heart:
Pa ...