Pisalnica
Danes že 4. del! To pomeni, da je samo še 6 dni do božiča.
Sledila sm mu in odpeljal me je do sobe na lateri je pisalo: Soba 12 May Zelo sem se prestrašila. 'Kaj če je to njegova punca?' Sem si mislila. Samo gledala sem v vrata in čakala da bo potrkal. Kar naenkrat mi je zazvonil telefon. "Oprosti mi za trenutek." Sem rekla in se odmaknila pet korakov stran po hodniku ter se javila. "Živjo mami." Sem rekla. "Ljubica." Je rekla mama z malo bolj resnim glasom kakor ponavadi. "Ja? Je kaj narobe?" Sem jo vprašala. "Ja.. ne bi te klicala, če bi mi povedala kje sta tvoji sestrici?!" Je napol zakričala po telefonu zato sem ga malo odmaknla od ušesa. "V igralnico sta šle. Adijo!" Sem rekla in hotela že prekiniti ampak nisem uspela. "Če prekineš si 2 meseca brez žepnine!" Je rekla. Ko sem to slišala sem dala telefon nazaj k ušesu ker sem vedela da se mami ne heca. "Še sem tukaj." Sem rekla kar panično in v strahu, da je že prekinila. "Povej mi kje si?" Je rekla. Takrat nisem več vedela ali naj povem resnico: to pomeni da rečem, da sem z enim fantom, ki je rekel da sem lepai, ali pa laž: da se malo sprehajam po bolnici in da sem čisto vredu. Odločila sem se za laž. "Malo se sprehajam po bolnici, čisto ok sem." Sem rekla. Vem da ni prav da se mami lažem ampak če bi povedala resnico bi takoj šli domov, tega pa nočem. "Vredu. Očeta še vedno ni tako da si lahko še malo okoli. Lepo se imej!" Je odgovorila in jaz sem prekinila ker se mi ni dalo zdaj lupčka pošiljati po telefonu pred fantom. Telefon sem si dala v žep in šla nazaj k njemu. "Kdo je bil?" Me je vprašal. "Ah, mami je neki težila, ni važno." Sem rekla. "Okej, če ti tko praviš." Je rekel in potrkal na vrata in vstopil. Jaz sem šla za njim. Na bolniški postelji je ležala neka deklica pribiližno 3 leta mlajša od mene. "Živjo Nathan!" Se ga je razveselila. "Živjo." Ji je odgovoril in mi pomignil naj pridem zraven. "Živjo, jaz sem Kate." Sem rekla. "Živjo, jaz sem May. Te je Nathan pripeljal?" Me je vprašala. Nisem vedela kaj naj rečem. Pogledala sem Nathana in videla da se baše z njenimi piškoti zato sem pač odgovrila. "Ja, rekel je da mi mora nekoga predstaviti." Sem rekla. "Oh, kako lepo je da vidim na dan še koga normalnega razen Nathana. " Je rekla in obe sva se zasmejali. "Zakaj pa ti si v bolnici?" Sem jo vprašala. "Imam eno butasto bolezen in zdaj je moj božič uničen." Je rekla z zelo žalostnim glasom. Počutila sem se krivo ker sem to vprašala. Nathan je prišel nazaj do postelje ves poln droptin. "Zgleda da so ti moji piškoti res dobri." Je rekla May in vsi smo se zasmejali. "A gremo malo raziskovat?" Je rekel Nathan in mi pomežiknil. "Ja lahko." Sem se strinjala. "Ne vem no..." Je mečkala May. "Daj no May. Noben te ne bo videl. Prosim!" Se je prilizeval Nathan. "Prav vredu." Je obupala May in vstala iz postelje.
To je vse. Upam da vam bo všeč brati! Aja še nekaj: Na pilovem forumu objavim linke kako izgledajo osebe.
Lep večer še naprej!
Fox star
Sledila sm mu in odpeljal me je do sobe na lateri je pisalo: Soba 12 May Zelo sem se prestrašila. 'Kaj če je to njegova punca?' Sem si mislila. Samo gledala sem v vrata in čakala da bo potrkal. Kar naenkrat mi je zazvonil telefon. "Oprosti mi za trenutek." Sem rekla in se odmaknila pet korakov stran po hodniku ter se javila. "Živjo mami." Sem rekla. "Ljubica." Je rekla mama z malo bolj resnim glasom kakor ponavadi. "Ja? Je kaj narobe?" Sem jo vprašala. "Ja.. ne bi te klicala, če bi mi povedala kje sta tvoji sestrici?!" Je napol zakričala po telefonu zato sem ga malo odmaknla od ušesa. "V igralnico sta šle. Adijo!" Sem rekla in hotela že prekiniti ampak nisem uspela. "Če prekineš si 2 meseca brez žepnine!" Je rekla. Ko sem to slišala sem dala telefon nazaj k ušesu ker sem vedela da se mami ne heca. "Še sem tukaj." Sem rekla kar panično in v strahu, da je že prekinila. "Povej mi kje si?" Je rekla. Takrat nisem več vedela ali naj povem resnico: to pomeni da rečem, da sem z enim fantom, ki je rekel da sem lepai, ali pa laž: da se malo sprehajam po bolnici in da sem čisto vredu. Odločila sem se za laž. "Malo se sprehajam po bolnici, čisto ok sem." Sem rekla. Vem da ni prav da se mami lažem ampak če bi povedala resnico bi takoj šli domov, tega pa nočem. "Vredu. Očeta še vedno ni tako da si lahko še malo okoli. Lepo se imej!" Je odgovorila in jaz sem prekinila ker se mi ni dalo zdaj lupčka pošiljati po telefonu pred fantom. Telefon sem si dala v žep in šla nazaj k njemu. "Kdo je bil?" Me je vprašal. "Ah, mami je neki težila, ni važno." Sem rekla. "Okej, če ti tko praviš." Je rekel in potrkal na vrata in vstopil. Jaz sem šla za njim. Na bolniški postelji je ležala neka deklica pribiližno 3 leta mlajša od mene. "Živjo Nathan!" Se ga je razveselila. "Živjo." Ji je odgovoril in mi pomignil naj pridem zraven. "Živjo, jaz sem Kate." Sem rekla. "Živjo, jaz sem May. Te je Nathan pripeljal?" Me je vprašala. Nisem vedela kaj naj rečem. Pogledala sem Nathana in videla da se baše z njenimi piškoti zato sem pač odgovrila. "Ja, rekel je da mi mora nekoga predstaviti." Sem rekla. "Oh, kako lepo je da vidim na dan še koga normalnega razen Nathana. " Je rekla in obe sva se zasmejali. "Zakaj pa ti si v bolnici?" Sem jo vprašala. "Imam eno butasto bolezen in zdaj je moj božič uničen." Je rekla z zelo žalostnim glasom. Počutila sem se krivo ker sem to vprašala. Nathan je prišel nazaj do postelje ves poln droptin. "Zgleda da so ti moji piškoti res dobri." Je rekla May in vsi smo se zasmejali. "A gremo malo raziskovat?" Je rekel Nathan in mi pomežiknil. "Ja lahko." Sem se strinjala. "Ne vem no..." Je mečkala May. "Daj no May. Noben te ne bo videl. Prosim!" Se je prilizeval Nathan. "Prav vredu." Je obupala May in vstala iz postelje.
To je vse. Upam da vam bo všeč brati! Aja še nekaj: Na pilovem forumu objavim linke kako izgledajo osebe.
Lep večer še naprej!
Fox star
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super :ok_hand:
0
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
