⚡️USODNA STRELA⚡️
5
Melody🎼💗
Prepustila sem se tišini, ki me je obdajala. Le moji težki koraki so jo za trenutek prekinili. Mesto je bilo zapuščeno. Vsi spomini... Vsi prijatelji...Vse simpatije... Družina... Ničesar ni bilo več. Ničesar. Veter je mršil moje dolge rdečkasto rjave lase. Vdihnila sem svež, vlažen jutranji zrak. Sonce se je skrivalo za mogočnimi, temnimi oblaki dežja. Iskala sem namanjše dokaze, da v mestu Wilss poleg mene še živi človek. Obupano sem legla na majavo, leseno klop in zaspala.
:zap:
"Moramo jo poiskati!"
Je vztrajala Sofia.
"Mami... Mrtva je!"
Je zahlipala Eli, Sofiina hči. Sedeli sta v majhnem a popolnoma zapolnjenem lokalu z ljudmi, da sta se komaj slišali med sabo.
"Moja hči je in ne bom dopustila, da umre..."
Je zavpila Sofia. Eli je zmajala z glavo.
:zap:
Zbudila sem se, debele kaplje dežja so mi močile obraz ter vse telo. S težavo sem vstala in utrujeno preučila okolico. Še vedno nič, najti si bom mogla prenočišče. Stekla sem po zapuščeni soseski v kateri sem pred tednom še živela. Preizkušala sem razne ključavnice, da bi lahko vstopila... Nič. Pogled sem usmerila v nebo, ki se je vedno bolj mračilo. Če se ne bom čez kakšnih pet minut skrila v zavetje bom deležna Usode Strele... In nevem kaj mi lahko prinese... Mogoče smrt? Grozne misli sem poskušala skriti na stran vendar mi ni uspelo. Usodna nevihta dejansko obstaja... Zgroženo sem udarjala po vratih za vstop v blok. Nič. Premaknila se niso niti za milimeter. Samo še dve minuti. Roke so se mi zatresle in strah se mi je naslelil globoko v misli. Zakričala sem v upanju, da me bo kdo uzel k sebi noter. Spet nič. Solze in debele dežne kaplje so mi močile obraz. Sesedla sem se na klop in objela svoja kolena. Lahko sem samo upala, da ne bom umrla.
:zap:
Sofia je v teku zapustila lokal in Eli za njo. Tekli sta v smeri zapuščenega mesta.
"Samo še eno minuto je mami... Nič ne moreva. Skrijva se!"
Je Eli panično zakričala. Sofii ni preostalo drugega kot pa, da reši življenje sebi in svoji drugi hčeri. Obrnili sta se na petah in odhiteli nazaj v lokal. Ko bi bila le lahko njena prva hči Kim zdaj tukaj z njo.
:zap:
Od strahu sem se, kar tresla. Grozno me je zeblo in samo še... 5 sekund do Usode Strele. Zaradi nje je pred leti umrl oči, ker se ni pravočasno skril. Lahko sem le upala, da je moja draga Eli na varnem. Pa mami Sofia... 1 sekunda... BUM.Usoda Strele se me je dotaknila. Bil je prijeten občutek. Bila je nežna kot sončni žarek. Nato se je zgodilo nekaj nenavadnega. Dvignila me je k sebi nad oblake.
:zap:
"Moramo jo poiskati!"
Je vztrajala Sofia.
"Mami... Mrtva je!"
Je zahlipala Eli, Sofiina hči. Sedeli sta v majhnem a popolnoma zapolnjenem lokalu z ljudmi, da sta se komaj slišali med sabo.
"Moja hči je in ne bom dopustila, da umre..."
Je zavpila Sofia. Eli je zmajala z glavo.
:zap:
Zbudila sem se, debele kaplje dežja so mi močile obraz ter vse telo. S težavo sem vstala in utrujeno preučila okolico. Še vedno nič, najti si bom mogla prenočišče. Stekla sem po zapuščeni soseski v kateri sem pred tednom še živela. Preizkušala sem razne ključavnice, da bi lahko vstopila... Nič. Pogled sem usmerila v nebo, ki se je vedno bolj mračilo. Če se ne bom čez kakšnih pet minut skrila v zavetje bom deležna Usode Strele... In nevem kaj mi lahko prinese... Mogoče smrt? Grozne misli sem poskušala skriti na stran vendar mi ni uspelo. Usodna nevihta dejansko obstaja... Zgroženo sem udarjala po vratih za vstop v blok. Nič. Premaknila se niso niti za milimeter. Samo še dve minuti. Roke so se mi zatresle in strah se mi je naslelil globoko v misli. Zakričala sem v upanju, da me bo kdo uzel k sebi noter. Spet nič. Solze in debele dežne kaplje so mi močile obraz. Sesedla sem se na klop in objela svoja kolena. Lahko sem samo upala, da ne bom umrla.
:zap:
Sofia je v teku zapustila lokal in Eli za njo. Tekli sta v smeri zapuščenega mesta.
"Samo še eno minuto je mami... Nič ne moreva. Skrijva se!"
Je Eli panično zakričala. Sofii ni preostalo drugega kot pa, da reši življenje sebi in svoji drugi hčeri. Obrnili sta se na petah in odhiteli nazaj v lokal. Ko bi bila le lahko njena prva hči Kim zdaj tukaj z njo.
:zap:
Od strahu sem se, kar tresla. Grozno me je zeblo in samo še... 5 sekund do Usode Strele. Zaradi nje je pred leti umrl oči, ker se ni pravočasno skril. Lahko sem le upala, da je moja draga Eli na varnem. Pa mami Sofia... 1 sekunda... BUM.Usoda Strele se me je dotaknila. Bil je prijeten občutek. Bila je nežna kot sončni žarek. Nato se je zgodilo nekaj nenavadnega. Dvignila me je k sebi nad oblake.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Vav bravo! Komaj čakam drug del!:wink:
2
Hvala💖
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Waw. Napeto:wink: Komaj čakam nadaljevanje:kissing_closed_eyes:. :heart_eyes:
2
Hvala😘💖
Moj odgovor:
idkk
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
kaj je to??
hiii!
torej, nevem kako se temu reče ampak bom kr opisala. so, js mam velik časa take obssesive 'misli'. tbh večino časa sploh niso realne misli ampak kot neki opomniki v moji glavi da mam te 'misli'. vem da ne zveni smiselno ampak včasih sm mela npr eno obsseisive misel, ki se mi je lahko skor vsak dan več mescov vrtela v glavi, to je blo da mam crush na svojga psa in to OBVI NI RES ampak nism mogla nehat mislt na to čeprov nism hotla. no zdej se je ta misel nehala ampk kot sm že prej rekla mam sam kot neke opomniki ki sploh niso realne misli, da to obsataja v moji glavi. in pol k se spomnim na to, več minut al pa celo ur ne morm nehat razmišlat o tem čeprov je še tok nesmisleno in probala sm že vse da se teg aznebim ampak ne dela. vem da nism najbolj razložila ampak ne zznam bolš.PLIS pomagite kr je exhausting. hvalaa<3
torej, nevem kako se temu reče ampak bom kr opisala. so, js mam velik časa take obssesive 'misli'. tbh večino časa sploh niso realne misli ampak kot neki opomniki v moji glavi da mam te 'misli'. vem da ne zveni smiselno ampak včasih sm mela npr eno obsseisive misel, ki se mi je lahko skor vsak dan več mescov vrtela v glavi, to je blo da mam crush na svojga psa in to OBVI NI RES ampak nism mogla nehat mislt na to čeprov nism hotla. no zdej se je ta misel nehala ampk kot sm že prej rekla mam sam kot neke opomniki ki sploh niso realne misli, da to obsataja v moji glavi. in pol k se spomnim na to, več minut al pa celo ur ne morm nehat razmišlat o tem čeprov je še tok nesmisleno in probala sm že vse da se teg aznebim ampak ne dela. vem da nism najbolj razložila ampak ne zznam bolš.PLIS pomagite kr je exhausting. hvalaa<3
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
wow:heart_eyes::heart_eyes::kissing_heart::heart_eyes::heart_eyes::kissing_heart::heart_ey






Pisalnica