Tako pa sem....zbežala z Damonom v London. ZAnimivo mesto London. Vedno sem si ga želela ponovno obiskati. Na žalost sem ga le enkrat. Ne morem verjeti, da sem tu. Damona sem pogledala v oči in mu rekla pustimo sedaj te neumnosti, tu sem in uživala bom. Želim si obiskati in prehoditi cel London. Njigovi kotički ustnis so se mu privihali in izoblikovali nasmeh. Prijela sem ga za roko, vstala in mu nakazala, naj odideva in res vstal je in šla sva se vpisati v hotel v kateremu imaš 100% zagotovljen spanec in začela "raziskovanje". Sprehajala sva se po mestu, si ogledovala gradove, vozila s panoramskim kolesom, vozila s podzemno železnico, nakupovala in se predvsem zabaval. Na neki točki sem nehala šteti koliko denarja sva zapravila. Na neki točki se ni zdelo pomembno. Zajterk sva imela v hotelu, kosilo in večerjo pa v mestu. Na koncu vsakega dneva so me tako bolele noge in po tem, ko sem mu v hotelu omenila, da me bolijo se je vsedel na mojo posteljo (imela sva ločene postelje) in mi jih začel masirati. Vsak trenutek v dnevu z njim me je bolj presenečal. Parkrat v dnevu sem se celo zalotila strmeti vanj. Ne vem kaj se mi je dogajalo a vem, da sem ta trenutek preutrujena, da bi se s tem ukvarjala. Z Damonom sva se pogovarjala dolgo v noč dokler nisem zaspala seveda. Naslednje jutro sem se zbudila sama. V sobi ni bilo nikogar. Vsa utrujena sem vstala iz postelje ter se odpravila do kopalnice, nakar sem na mizici z ogledalom ob steni pri skodelicah opazila ročno s črnim pisalom napisano sporočilo "pridem takoj, le po nekaj sem skočil". To je bilo čudno. Vsa zmačkana se naprej odpravljam proti kopalnici. Tam naredim vse kar je potrebno. Nato se grem preobleči in poklicati kje je Damon saj sem že pošteno lačna. Ne javi se mi. Oblečem svoj plašč proti soncu in se odprvim na zajterk. Tam pojem enega izmed najboljših zajterkov kadarkoli. Tako umirjeno sama v svojih mislih in zasanjano ni bilo že kakšnih 100 let ali celo več. Pojem dokonca, pospravim za sabo nakar za mano pride Damon in me poskuša objeti. Moji refleksi uskočijo. Zgrabim Damona za roko se za njim obrnem in dam svojo roko okrog njegovega vratu. Nakar dojamem, da je Damon prav tako pa oči vseh obiskovalcov hotela na meni. Opravičila sem se in Damona potegnila za roko med tem, ko je govoril enega izmed njegovih komentarjov. Nisem ga slišala. Vsa zgrožena, da ne nosi svojega plašča proti soncu sem ga odpeljala v sobo. Kjer sva tako ali tako imela zagrnjene zavese. Takoj ko sva vstopila in so se vrta zaprla sem ga začla oštevati. A še predenj sem sploh lahko odprla usta me je ustavil. Dal prst na usta in posedel na njegovo posteljo. Najprej mi je izročil Caramel Frapuccino, ki ga je imel v ruzaku nato pa je pokleknil na eno koleno in odprl škatlico v kateri je bil prečudovit srebrn prstan s temno modrim kamnom na čelu. Vsa presenečena sem začela jecljati po tem ko se mi je dih vrnil nazaj v pljuča. Začel se je smejati. Vsa jezna in hkrati zmedena sem vstala in začela hoditi gor in dol po sobi. Ustavil me je, prijel mojo desno roko in prstan položil n prstanec. Razložil mi je, da je to prstan s katerim mi ne bo treba nositi ogrinjal in, da me bo on zaščitil pred soncem, Točno tako kot me je ogrinjalo tako me bo sedaj prstan. Tudi sam je imel podoben a moški prstan. Razložil mi je pa tudi, da ga zaradi tega ni bilo in da ju je dobil pri bližnji čarovnici. Že dolgo časa mi ga je želel dati in mogel se je prepričati, da res deluje in ga dvojno zaščititi. Pokimala sem, se mu opravičila in ga objela. Cel dan je imel že splaniran za naju. Namenila sva se proti tržnici nato pa proti tgu s stojnicami in malimi trgovinami na kar...........



Oj, že zdaj se opravičujem zaradi nepravilnosti, raznoraznih napak,... ampak to res pišem z mojo sprostitev in za moj užitek. Tale del je nastajal sedaj že kar dolgo časa in upam, da vam bo všeč
Vaša Vampire girl