Hello!
Ta del posvečam *b*SWS_lover*b*, ki še ni obupala nad branjem Vilinske zgodbe! Hvala ti!
~~~~
Nenapovedano trkanje, ki je prihajalo z druge strani vrat, me je pripravilo do tega, da se umaknila oči z run, ki sem jih zadnjo uro preučevala. Ali drugače povedano sem skušala brez priročnika ugotoviti, kaj pomenita besedi.
Zazrla sem se v vrata in skozi režo pod njimi opazila par črnih čevljev.
»Če se prav spomnim je to Katja,« sem si rekla in vstala s postelje.
Na poti do vrat sem pogledala na uro in kar sem videla me je osupnilo.
»Petnajst čez dve?!« sem zavpila od presenečenja.
Bilo je že prepozno, da bi zmanjšala ton glasu, saj je obris čevljev osebe pred vrati že izginil iz mojega vidnega polja. Nastala je tišina in pri srcu me je stisnilo. V glavi so se mi vrteli najhujši scenariji. Brez pomisleka sem stopila k vratom in jih hitro odprla. Ko sem zagledala le hudo prestrašeno Katjo stati meter stran od vrat, se mi je odvalil kamen od srca.
»Vredu si,« sem si oddahnila in jo potrepljala po rami.
Medicinska sestra je še vedno prestrašena stresla z glavo, potem pa s tresočim glasom rekla: »Prišla sem ti samo povedati, da te tvoja mama čaka na parkirišču in da moraš pohiteti.«
Potem pa je stopila bližje k meni in mi v roke potisnila listek ter pisalo.
»Takoj si prepiši s rune z zapestja. Opazujejo te!« je zašepetala.
Vsa začudena sem se zastrmela vanjo, medtem ko sem zmedeno stiskala listek v dlani.
»Hitro!«
Zbrala sem se, se sklonila in se pretvarjala, da si zavezujem vezalke. Namesto tega pa sem s papirjem na čevlju kakor se je dalo natančno prerisovala znake runske abecede.
Po dobrih dveh minutah sem vstala in Katjo nezaupljivo pogledala.
»Kaj je bilo to?«
»Jaz…jaz…ne morem ti povedati,« je zajecljala.
»Ne moreš ali ne smeš?«
»Obojega malo,« me je presenetila.
Sumničavo sem jo pogledala izpod obrvi, a je pogled vztrajno umikala mojim očem. Vedela sem, da jo nekaj močno grize, a si nisem mogla prestavljati, kaj bi lahko to bilo.
Zato sem ji predrzno rekla: »Glej… res ne vem, kaj je na tem, a bom ugotovila resnico.«
»NE!« je zakričala.
Z izbuljenimi očmi sem jo pogledala. Tega res nisem pričakovala in očitno se je tudi sama zavzela, da je pretiravala, saj se je prisiljeno nasmehnila in me rahlo potisnila proti hodniku, ki je povezoval prizidek z bolnišnico.
»Pojdi zdaj,« mi je rekla. »Imej se lepo, uživaj v šoli v naravi, pa se mogoče še kdaj vidiva.«
Prikimala sem in se že odpravila, ko sem zaslišala korake, ki so hiteli za mano.
Nato me je neznana roka zgrabila za ramo in zaslišala sem le šepet, ki je pravil: »V nevarnosti si!«
~~~
Hvala za branje! Bila bi vesela, če bi napisali svoje mnenje o poteku zgodbe in morda mnenje o likih v njej!
Bye, bye,
Cokie:cookie:
!Vsa imena živali, ljudi, krajev in predmetov so izmišljena. Z njimi ne ciljam na nobenega, zato če se kdo najde, ki ima tako ime, naj prosim ne zganja drame. Hvala!
Ta del posvečam *b*SWS_lover*b*, ki še ni obupala nad branjem Vilinske zgodbe! Hvala ti!
~~~~
Nenapovedano trkanje, ki je prihajalo z druge strani vrat, me je pripravilo do tega, da se umaknila oči z run, ki sem jih zadnjo uro preučevala. Ali drugače povedano sem skušala brez priročnika ugotoviti, kaj pomenita besedi.
Zazrla sem se v vrata in skozi režo pod njimi opazila par črnih čevljev.
»Če se prav spomnim je to Katja,« sem si rekla in vstala s postelje.
Na poti do vrat sem pogledala na uro in kar sem videla me je osupnilo.
»Petnajst čez dve?!« sem zavpila od presenečenja.
Bilo je že prepozno, da bi zmanjšala ton glasu, saj je obris čevljev osebe pred vrati že izginil iz mojega vidnega polja. Nastala je tišina in pri srcu me je stisnilo. V glavi so se mi vrteli najhujši scenariji. Brez pomisleka sem stopila k vratom in jih hitro odprla. Ko sem zagledala le hudo prestrašeno Katjo stati meter stran od vrat, se mi je odvalil kamen od srca.
»Vredu si,« sem si oddahnila in jo potrepljala po rami.
Medicinska sestra je še vedno prestrašena stresla z glavo, potem pa s tresočim glasom rekla: »Prišla sem ti samo povedati, da te tvoja mama čaka na parkirišču in da moraš pohiteti.«
Potem pa je stopila bližje k meni in mi v roke potisnila listek ter pisalo.
»Takoj si prepiši s rune z zapestja. Opazujejo te!« je zašepetala.
Vsa začudena sem se zastrmela vanjo, medtem ko sem zmedeno stiskala listek v dlani.
»Hitro!«
Zbrala sem se, se sklonila in se pretvarjala, da si zavezujem vezalke. Namesto tega pa sem s papirjem na čevlju kakor se je dalo natančno prerisovala znake runske abecede.
Po dobrih dveh minutah sem vstala in Katjo nezaupljivo pogledala.
»Kaj je bilo to?«
»Jaz…jaz…ne morem ti povedati,« je zajecljala.
»Ne moreš ali ne smeš?«
»Obojega malo,« me je presenetila.
Sumničavo sem jo pogledala izpod obrvi, a je pogled vztrajno umikala mojim očem. Vedela sem, da jo nekaj močno grize, a si nisem mogla prestavljati, kaj bi lahko to bilo.
Zato sem ji predrzno rekla: »Glej… res ne vem, kaj je na tem, a bom ugotovila resnico.«
»NE!« je zakričala.
Z izbuljenimi očmi sem jo pogledala. Tega res nisem pričakovala in očitno se je tudi sama zavzela, da je pretiravala, saj se je prisiljeno nasmehnila in me rahlo potisnila proti hodniku, ki je povezoval prizidek z bolnišnico.
»Pojdi zdaj,« mi je rekla. »Imej se lepo, uživaj v šoli v naravi, pa se mogoče še kdaj vidiva.«
Prikimala sem in se že odpravila, ko sem zaslišala korake, ki so hiteli za mano.
Nato me je neznana roka zgrabila za ramo in zaslišala sem le šepet, ki je pravil: »V nevarnosti si!«
~~~
Hvala za branje! Bila bi vesela, če bi napisali svoje mnenje o poteku zgodbe in morda mnenje o likih v njej!
Bye, bye,
Cokie:cookie:
!Vsa imena živali, ljudi, krajev in predmetov so izmišljena. Z njimi ne ciljam na nobenega, zato če se kdo najde, ki ima tako ime, naj prosim ne zganja drame. Hvala!
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hvala za posvetilo! Če bi jaz bila glavna junakinja, bi karseda hitro stekla stran in probala ugotoviti kaj se dogaja.
0
SWS.lover (neprijavljena)
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ful dori del in iiitak cela zgodbaaa <333
0
Moj odgovor:
rožica
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
vse je slabo
Torej mam problem s staršema. Torej zame bi vsi rekl da sm ful srecna v zviljenu da mam ful fajne starse in da smo taka vesela družina. Ampak temu ni čist tko. Sj ne rečem kdaj se mamo res res fajn in takrt sm zlo srečna kdaj pa je vse slabo da mi gre cel dan na jok in zvečer se zjokam v pojstli. Torej mami včasih pije. Ima obdobje ko ne in takrat je super. Zdaj pa je spet obdobje ko skriva pijačo po sstanovanju in jaz sm že dost stara da vem kdaj je kaj pila ker se ji vidi po obnašanju. Sj ni grozno pijana mi pa to čisto nič ni všeč. Tud za očijem se vse večkrat kregata. Zdj je oči že 3 dni čist hladen in žalosten. Oba hočta to pred mano mal skrit ampak jima gre očitno bl slabo. Zdj je pa še oči najdu nek vin nekje skrit in je katastrofa. Prov otročja sta že. Recimo mami zameri in gre v sobo in ati skuha kosil in ona pol tega ne je in mi gre nasleden dan govort dda kaj zj on misl da je k je skuhal ta kosil. Pol mi zvecer ati rece bom naredu neki drudzga da ne bo presimpl da nav problemov in ja. In pač najbl slabo je to da je v hiši tok slb vibe da mi gre cel čs na jok. Vedno k se pogovarjata mi srce nabija da bo en znoru. Vem da se tud od drugih starši kregajo ampak vsi k jih js pozanm majo vsaj enga brata al pa sestro in to je pol mal lažje. Js sm pa edinka. PA še mami ma neke zdravstven težave in me je strah da ni kj narobe. Kaj nj ?? A nej se vmešam all nj rajš vse pustim prmir? A se še komu kj takega dgaja?
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Vprašanje
Kako vam je všeč septembrski Pil?
Zelo mi je všeč.
(315)
Srednje.
(197)
Ni mi všeč, premalo je zanimivih vsebin.
(54)