Sestri sta hodili proti šoli. Bili sta zelo redkobesedni. Pravzaprav, sploh nista govorili.
Viki je imela prvo uro razredno uro. Marsikdo bi mislil, da je imeti učiteljico za šport za razredničarko nekaj najboljšega kar te lahko doleti v šoli. Ampak to pri Viki ni veljalo. Gospa Hartmann je bila namreč, preden je začela učiti v šoli nogometašinja, za tem, pa je nekaj let delala v vojski. In to se ji pozna; »Pomembna sta red in disciplina,« kot sama pravi. Torej, med razrednimi urami ni bilo nobenega podenja in igranja v telovadnici, pač pa neskončne debate o dežurnih učencih, obnašanju, ocenah … Skratka vse, kar dejansko spada v razredno uro.
»Danes, bi vam rada predstavila novega sošolca!« je zatulila še preden je do konca stopila v učilnico. In zaloputniti z vrati ji pravzaprav sploh ni bilo treba, kajti podivjani učenci so obmolknili in se posedli v trenutku, ko so jo zagledali. Svoj nahrbtnik je odložila na mizo in se razgledala po molčečem razredu. »Pridi Morgen, da se nam boš predstavil.« Ko je to rekla, je precej omehčala glas, proti tabli pa je stopil visok fant z vranje črnimi lasmi.
»Predstavi se nam in povej svojim novim sošolcem in sošolkam kaj o sebi,« ga je spodbudila ga. Hartmann. Fantu se je videlo, da se mu vse skupaj zdi povsem odveč in, da bi šel veliko raje kam na pico, kot pa da tukaj razlaga stvari o sebi. »Mah, kaj pa vem, ime mi je Morgen, pišem se Schwarz in imam očeta in mamo,« je zamrmral. »A tako,« se je zasmejala učiteljica. Videlo se je, da Morgen nanjo ni napravil dobrega prvega vtisa, a je to želela prikriti. »Bi nam lahko povedal še kaj več?« »Jep. 14 let sem star.« Učiteljičina desna spodnja veka je začela divje trzati, a se je še vedno smehljala. »Še kaj?« »Ja, seveda, z veseljem. Poleti se šel s starši na morje.« Očitno je začel uživati v nerviranju učiteljice. »Poslušaj,« je svareče rekla ga. Hartmann, ko se ji je dvignil pokrov, »Če imaš kaj pametnega za povedati zini, drugače takoj sedi!« Morgen je pogledal po razredu. Pica morda res lahko počaka. »Pravzaprav imam res nekaj pametnega za povedati! Moj oče je …« »Sedi in molči!!« je zarjula učiteljica in ga s tem prekinila. Morgen je nedolžno skomignil z rameni in odšel do svoje klopi. Učiteljica pa je prhnila in prav po nogometaško pljunila po tleh.
Do konca pouka so po šoli že krožile govorice, da je Morgen v sorodu z gospo Hartmann, saj je bil edini, ki se je ni bal. A njegovo frajersko obnašanje ni trajalo dlje kot tri dni. Kmalu se je potuhnil in nihče ga ni več niti opazil. No, skoraj nihče.
Naslednji teden, v torek, je Viki sošolka Elvira, s katero sedi pri matematiki, dregnila s komolcem. »Hej, Katrina, Morgen te opazuje,« je zašepetala. Viki je torej imela drugo ime, to je bilo Katrina. Bila je skoraj edina s katero se je Elvira pogovarjala. Zato, je bila tud skoraj edina, ki je vedela, da Elvira o vseh ve skoraj vse in, da ji nič ne uide.
Pogledala je na drugi konec učilnice priti Morgenovi klopi. Takoj, ko je opazil da ga gleda, je pogled usmeril naprej in začel z zanimanjem poslušati učitelja, ki je razlagal nekaj o bogve kateri matematični stvari. Viki je njegov pogled ujela ravno toliko, da je videla, da je ni prav nič zaljubljeno opazoval, pač pa jo je preučeval. Tako sta se preostanek matematike šla igrico gledaš – gledam. Izmenično sta pogledovala proti tabli in drug proti drugem, pri tem pa poskušala ugotoviti kaj si mislita eden o drugem.
To se je nadaljevalo in Viki je kmalu dobila občutek, da jo Morgen zasleduje. V petek, je želela čim prej priti domov, zato je ubrala eno tistih bližnjic, ki vodijo skozi zakotne, umazane ulice. Naenkrat, se ji je zazdelo, da za seboj sliši korake. Ustavila se je. Slišala je samo hrup, ki je prihajal s ceste. Potem, pa se je obrnila in za sabo zagledala … Morgena! Stala sta tako, da je ulica cele tri sekunde spominjala na Divji Zahod, kakršnega vidiš v filmih. »Zakaj me zasleduješ?« Vikijino vprašanje je zvenelo kot bi rekla »Kakšno je vreme zunaj?« medtem, ko bi stala na dežju. »Kdo pravi, da te zasledujem?« Morgenovo vprašanje je zvenelo kot bi rekel »Kdo pravi, da je desna roka na desni strani telesa?«
Viki ga je nezaupljivo premerila od glave do pet. Potem, se je počasi obrnila in naredila nekaj korakov naprej. »Katrina,« je zaslišala glas za sabo. Ustavila se je in se obrnila. Morgen jo je še nekajkrat premeril, nato pa rekel: »Ali veš karkoli o tolpi, ki že nekaj časa razgraja po Berlinu? O tako imenovani Tolpi Temačnega Mesta?« Viki je začutila, da ji je z obraza izginila barva. »Ne,« je odrezala, se zasukala in pospešila korak. »Nekam se mi mudi,« je še navrgla. Poskušala je čim prej zapustiti to ulico in biti pri tem čim manj očitna. Ta fant nekaj ve in očitno tudi nekaj naklepa, njegova osumljenka pa je prav ona. Kasneje je ugotovila, da bi morala takrat ostati na mestu in se z Morgenom zaplesti v pogovor o vseh teh čudnih ropih, ki so se v zadnjem času vrstili v njihovem mestu. Tako bi jo morda nehal sumiti. »Ja pa veš,« se je spet oglasil. »Zelo dobro veš, Viki«
Zastal ji je dih in ustavila se je sredi koraka. Kasneje se je zavedala, da je bila to njena zadnja možnost, da se izmaže. Lahko bi ga vprašala kako to, da pozna njeno sestrično ali kaj podobnega, a med vsemi njenimi talenti igralstvo ni našlo prostora, zato je le obstala na mestu in ni vedela kaj bi. Skrivati se je znala, a Morgenu očitno ni ušla. Nekaj je vedel in očitno mu je uspelo razkriti njeno identiteto.
Medtem, ko je to premlevala je, kajpada, zapravila še zadnjo priložnost, da se izmaže in potrdila Morgenov sum. Prav je imel, to je prav gotovo ona. Počasi se je obrnila proti njemu. »Ka … « Tedaj je videla, da nekaj bliskovito hitro leti proti njej. Natančneje, proti njeni glavi. In še preden se je dobro zavedala kaj ji preti, je že začutila ostro bolečino v čelu. V glavi ji je zadonelo, nato pa jo je zagrnila tema. Izgubila je zavest. _______________________________________________________________________________
Hej, spet sem nazaj! Vem, da bi bilo fino,če bi pogosteje objavljala, a nekako nisem našla časa, volje in navdiha za pisanje. Kakorkoli, tu je nov del, malce bolj dolgočasen, naslednjega pa bom poskušala narediti bolj ... em ... No, v naslednjem bo več dogajanja. Poleg tega ga bom poskusila objaviti prej (kar v mojem jeziku pomeni 'v roku dveh tednov'). Zdajle, bi vas pa še prosila, da mi v komentarje napišete, kaj vse se bo po vašem mnenju še zgodilo (odgovorov kot so 'to prepuščam tebi' ne sprejemam!)
Želim vam čim bolj ustvarjalno, čim bolj živhno, predvsem pa čim manj bolno leto 2021!
muca Zajči :smile_cat::dizzy:
Viki je imela prvo uro razredno uro. Marsikdo bi mislil, da je imeti učiteljico za šport za razredničarko nekaj najboljšega kar te lahko doleti v šoli. Ampak to pri Viki ni veljalo. Gospa Hartmann je bila namreč, preden je začela učiti v šoli nogometašinja, za tem, pa je nekaj let delala v vojski. In to se ji pozna; »Pomembna sta red in disciplina,« kot sama pravi. Torej, med razrednimi urami ni bilo nobenega podenja in igranja v telovadnici, pač pa neskončne debate o dežurnih učencih, obnašanju, ocenah … Skratka vse, kar dejansko spada v razredno uro.
»Danes, bi vam rada predstavila novega sošolca!« je zatulila še preden je do konca stopila v učilnico. In zaloputniti z vrati ji pravzaprav sploh ni bilo treba, kajti podivjani učenci so obmolknili in se posedli v trenutku, ko so jo zagledali. Svoj nahrbtnik je odložila na mizo in se razgledala po molčečem razredu. »Pridi Morgen, da se nam boš predstavil.« Ko je to rekla, je precej omehčala glas, proti tabli pa je stopil visok fant z vranje črnimi lasmi.
»Predstavi se nam in povej svojim novim sošolcem in sošolkam kaj o sebi,« ga je spodbudila ga. Hartmann. Fantu se je videlo, da se mu vse skupaj zdi povsem odveč in, da bi šel veliko raje kam na pico, kot pa da tukaj razlaga stvari o sebi. »Mah, kaj pa vem, ime mi je Morgen, pišem se Schwarz in imam očeta in mamo,« je zamrmral. »A tako,« se je zasmejala učiteljica. Videlo se je, da Morgen nanjo ni napravil dobrega prvega vtisa, a je to želela prikriti. »Bi nam lahko povedal še kaj več?« »Jep. 14 let sem star.« Učiteljičina desna spodnja veka je začela divje trzati, a se je še vedno smehljala. »Še kaj?« »Ja, seveda, z veseljem. Poleti se šel s starši na morje.« Očitno je začel uživati v nerviranju učiteljice. »Poslušaj,« je svareče rekla ga. Hartmann, ko se ji je dvignil pokrov, »Če imaš kaj pametnega za povedati zini, drugače takoj sedi!« Morgen je pogledal po razredu. Pica morda res lahko počaka. »Pravzaprav imam res nekaj pametnega za povedati! Moj oče je …« »Sedi in molči!!« je zarjula učiteljica in ga s tem prekinila. Morgen je nedolžno skomignil z rameni in odšel do svoje klopi. Učiteljica pa je prhnila in prav po nogometaško pljunila po tleh.
Do konca pouka so po šoli že krožile govorice, da je Morgen v sorodu z gospo Hartmann, saj je bil edini, ki se je ni bal. A njegovo frajersko obnašanje ni trajalo dlje kot tri dni. Kmalu se je potuhnil in nihče ga ni več niti opazil. No, skoraj nihče.
Naslednji teden, v torek, je Viki sošolka Elvira, s katero sedi pri matematiki, dregnila s komolcem. »Hej, Katrina, Morgen te opazuje,« je zašepetala. Viki je torej imela drugo ime, to je bilo Katrina. Bila je skoraj edina s katero se je Elvira pogovarjala. Zato, je bila tud skoraj edina, ki je vedela, da Elvira o vseh ve skoraj vse in, da ji nič ne uide.
Pogledala je na drugi konec učilnice priti Morgenovi klopi. Takoj, ko je opazil da ga gleda, je pogled usmeril naprej in začel z zanimanjem poslušati učitelja, ki je razlagal nekaj o bogve kateri matematični stvari. Viki je njegov pogled ujela ravno toliko, da je videla, da je ni prav nič zaljubljeno opazoval, pač pa jo je preučeval. Tako sta se preostanek matematike šla igrico gledaš – gledam. Izmenično sta pogledovala proti tabli in drug proti drugem, pri tem pa poskušala ugotoviti kaj si mislita eden o drugem.
To se je nadaljevalo in Viki je kmalu dobila občutek, da jo Morgen zasleduje. V petek, je želela čim prej priti domov, zato je ubrala eno tistih bližnjic, ki vodijo skozi zakotne, umazane ulice. Naenkrat, se ji je zazdelo, da za seboj sliši korake. Ustavila se je. Slišala je samo hrup, ki je prihajal s ceste. Potem, pa se je obrnila in za sabo zagledala … Morgena! Stala sta tako, da je ulica cele tri sekunde spominjala na Divji Zahod, kakršnega vidiš v filmih. »Zakaj me zasleduješ?« Vikijino vprašanje je zvenelo kot bi rekla »Kakšno je vreme zunaj?« medtem, ko bi stala na dežju. »Kdo pravi, da te zasledujem?« Morgenovo vprašanje je zvenelo kot bi rekel »Kdo pravi, da je desna roka na desni strani telesa?«
Viki ga je nezaupljivo premerila od glave do pet. Potem, se je počasi obrnila in naredila nekaj korakov naprej. »Katrina,« je zaslišala glas za sabo. Ustavila se je in se obrnila. Morgen jo je še nekajkrat premeril, nato pa rekel: »Ali veš karkoli o tolpi, ki že nekaj časa razgraja po Berlinu? O tako imenovani Tolpi Temačnega Mesta?« Viki je začutila, da ji je z obraza izginila barva. »Ne,« je odrezala, se zasukala in pospešila korak. »Nekam se mi mudi,« je še navrgla. Poskušala je čim prej zapustiti to ulico in biti pri tem čim manj očitna. Ta fant nekaj ve in očitno tudi nekaj naklepa, njegova osumljenka pa je prav ona. Kasneje je ugotovila, da bi morala takrat ostati na mestu in se z Morgenom zaplesti v pogovor o vseh teh čudnih ropih, ki so se v zadnjem času vrstili v njihovem mestu. Tako bi jo morda nehal sumiti. »Ja pa veš,« se je spet oglasil. »Zelo dobro veš, Viki«
Zastal ji je dih in ustavila se je sredi koraka. Kasneje se je zavedala, da je bila to njena zadnja možnost, da se izmaže. Lahko bi ga vprašala kako to, da pozna njeno sestrično ali kaj podobnega, a med vsemi njenimi talenti igralstvo ni našlo prostora, zato je le obstala na mestu in ni vedela kaj bi. Skrivati se je znala, a Morgenu očitno ni ušla. Nekaj je vedel in očitno mu je uspelo razkriti njeno identiteto.
Medtem, ko je to premlevala je, kajpada, zapravila še zadnjo priložnost, da se izmaže in potrdila Morgenov sum. Prav je imel, to je prav gotovo ona. Počasi se je obrnila proti njemu. »Ka … « Tedaj je videla, da nekaj bliskovito hitro leti proti njej. Natančneje, proti njeni glavi. In še preden se je dobro zavedala kaj ji preti, je že začutila ostro bolečino v čelu. V glavi ji je zadonelo, nato pa jo je zagrnila tema. Izgubila je zavest. _______________________________________________________________________________
Hej, spet sem nazaj! Vem, da bi bilo fino,če bi pogosteje objavljala, a nekako nisem našla časa, volje in navdiha za pisanje. Kakorkoli, tu je nov del, malce bolj dolgočasen, naslednjega pa bom poskušala narediti bolj ... em ... No, v naslednjem bo več dogajanja. Poleg tega ga bom poskusila objaviti prej (kar v mojem jeziku pomeni 'v roku dveh tednov'). Zdajle, bi vas pa še prosila, da mi v komentarje napišete, kaj vse se bo po vašem mnenju še zgodilo (odgovorov kot so 'to prepuščam tebi' ne sprejemam!)
Želim vam čim bolj ustvarjalno, čim bolj živhno, predvsem pa čim manj bolno leto 2021!
muca Zajči :smile_cat::dizzy:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
O, jes nov del!
Tako dober kot vedno! Tale Morgan mi ni nic kaj vsec... Obcutek imam, da dela za neko organizacijo oz. agencijo, ki zeli odkriti in uniciti Vikijino tolpo. In Viki bo postala talka... Kaj pa vem. Lahko pa da jo je Morgan prav zaprav resil, ceprav ne vem pred cim. Mogoce pa se le zeli pridruziti tolpi in jo je udaril, da bi bil sprejet...
Ne vem, a komaj cakam, da izvem.
Komaj cakam nov del!
Me
Ps: Ti res zeloooooo dobro pises!
Tako dober kot vedno! Tale Morgan mi ni nic kaj vsec... Obcutek imam, da dela za neko organizacijo oz. agencijo, ki zeli odkriti in uniciti Vikijino tolpo. In Viki bo postala talka... Kaj pa vem. Lahko pa da jo je Morgan prav zaprav resil, ceprav ne vem pred cim. Mogoce pa se le zeli pridruziti tolpi in jo je udaril, da bi bil sprejet...
Ne vem, a komaj cakam, da izvem.
Komaj cakam nov del!
Me
Ps: Ti res zeloooooo dobro pises!
0
Me
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Živijo!
Zgrešila sem en del (prejšnji, drugi del), zato sem ga prebrala zdajle, potem pa še tegale, in zdi se mi, da tvoja zgodba ni več dobra, tako kot je bila včasih.
Zdi se mi, da je še trikrat, petkrat, desetkrat boljša! Res si odlična pisateljica, vključuješ čustva, opise, ki niso ne predolgi, ne prekratki, dogodkov ne zavlečeš preveč, hkrati jih tudi ne skrajšaš. Mislim, da si najboljša pisateljica na pisalnici, hkrati pa se za to opravičujem drugim pisateljem. Tvoji deli pridejo bolj poredko (na to zgodbo sem že skoraj pozabila), ampak so zato še toliko bolj dodelani in izpiljeni.
Res verjamem, da bo tole nekoč odlična knjiga.
Mislim, da Morgen dela pod krinko za neko 'skrivno agencijo', kjer odkrivajo člane tolp po Berlinu, ali pa je član druge tolpe, s katero se Vikijina tolpa 'bojuje'. Vsekakor pa nobena zgodba ni zgodba brez vsaj enega ljubezenskega zapleta, zato čakam tudi na to:)
Lp, No Name
Zgrešila sem en del (prejšnji, drugi del), zato sem ga prebrala zdajle, potem pa še tegale, in zdi se mi, da tvoja zgodba ni več dobra, tako kot je bila včasih.
Zdi se mi, da je še trikrat, petkrat, desetkrat boljša! Res si odlična pisateljica, vključuješ čustva, opise, ki niso ne predolgi, ne prekratki, dogodkov ne zavlečeš preveč, hkrati jih tudi ne skrajšaš. Mislim, da si najboljša pisateljica na pisalnici, hkrati pa se za to opravičujem drugim pisateljem. Tvoji deli pridejo bolj poredko (na to zgodbo sem že skoraj pozabila), ampak so zato še toliko bolj dodelani in izpiljeni.
Res verjamem, da bo tole nekoč odlična knjiga.
Mislim, da Morgen dela pod krinko za neko 'skrivno agencijo', kjer odkrivajo člane tolp po Berlinu, ali pa je član druge tolpe, s katero se Vikijina tolpa 'bojuje'. Vsekakor pa nobena zgodba ni zgodba brez vsaj enega ljubezenskega zapleta, zato čakam tudi na to:)
Lp, No Name
0
Hvalaaa! Moram priznati, da sem se že kar malo ustrašila, ko sem prišla do dela "zdi se mi, da tvoja zgodba ni več tako dobra kot je bila včasih" 😅 Kar se pa tiče 'najboljše pisateljice na pisalnici,' enako velja zate, za Me, za Bad girl, za I love book, za Swiftie in tako naprej ...
Glede ljubezenskega zapleta bom pa še videla ...
Glede ljubezenskega zapleta bom pa še videla ...
Me
Zame? A si slucajno prebrala tiste 3 dele, ki sem jih dala ven? Ker drugace, ne pisem zgodb... Hvala, ce si. Nekako sem ze izgubila navdih za pisanje, a mogoce pa se pisem naprej. Bom videla...
Aja, ti si resnicno ena izmed najboljsih tukaj, definotivno...
Aja, ti si resnicno ena izmed najboljsih tukaj, definotivno...
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Draga muca Zajči!
Naredila sem izjemo in komentirala tvojo zgodbo. Najbrž ne veš, ampak Pilovo spletno stran sem zapustila in samo enkrat na teden pridem, da preberem moje najljubše zgodbe. Tvoja je LOGIČNO med njimi!
Moram povedati, da sem ZELOOOOO navdušena nad delom. Kar takoj bi ti dala glavno nagrado. VELIK talent imaš! Sploh ne vem kaj naj ti napišem.
Pojma nimam kaj se bo zgodilo. Žal te moram razočarati, ampak nisem tako dobro, da bi lahko si sploh zamislila nadaljevanje te zgodbe, ki je ponavljam SVETOVNA, FANTASTIČNA, … Upam, da se tega zavedaš.
Čakam, čakam, čakam in čakam naslednji dan. KOMAJ, seveda!
Res, BRAVO, BRAVO!
Obožujem tvojo zgodbo in umiram zanjo!
Zaslužiš si vse največje pohvale.
Največja oboževalka od vseh! Večja od največjega!
JustLilly, Swiftie, ki živi za tvojo zgodbo!
:ok_hand::kissing_closed_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart::heartbeat::heartpulse:
Naredila sem izjemo in komentirala tvojo zgodbo. Najbrž ne veš, ampak Pilovo spletno stran sem zapustila in samo enkrat na teden pridem, da preberem moje najljubše zgodbe. Tvoja je LOGIČNO med njimi!
Moram povedati, da sem ZELOOOOO navdušena nad delom. Kar takoj bi ti dala glavno nagrado. VELIK talent imaš! Sploh ne vem kaj naj ti napišem.
Pojma nimam kaj se bo zgodilo. Žal te moram razočarati, ampak nisem tako dobro, da bi lahko si sploh zamislila nadaljevanje te zgodbe, ki je ponavljam SVETOVNA, FANTASTIČNA, … Upam, da se tega zavedaš.
Čakam, čakam, čakam in čakam naslednji dan. KOMAJ, seveda!
Res, BRAVO, BRAVO!
Obožujem tvojo zgodbo in umiram zanjo!
Zaslužiš si vse največje pohvale.
Največja oboževalka od vseh! Večja od največjega!
JustLilly, Swiftie, ki živi za tvojo zgodbo!
:ok_hand::kissing_closed_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart::heartbeat::heartpulse:
0
Hvala tudi tebiii! Zeloo mi je všeč, da obožuješ mojo zgodbo, moti pa me, da zanjo umiraš. Vseeno poskusi ostati živa, prav? 😅
Vendar, se meni ti zdiš zelo dobra pisateljica in tvoje zgodbe so prav top!
Vendar, se meni ti zdiš zelo dobra pisateljica in tvoje zgodbe so prav top!
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej! Po petih minutah se spet oglašam :joy:
In si neverjetno popolna. Mislim...Vse krasno opisuješ in s tem ne pretiravaš. Morgena in Katrino občudujem. Imata pogum, logiko, stvarna sta in dokaj normalna. Si neverjetna pisateljica, s katero se lahko pisalnica pohvali. Tvoji deli (videla sem datum) pridejo bolj redko. So zato tako dobri, da človek skoraj oslepi ko bere? Kolikokrat popraviš en del? Samo enkrat? Eno ali drugo....Zažigaš. Zaljubila sem se v tvojo zgodbo, ker se v njej prelivajo občutki in stvari. Zgledi in majhne podrobnosti, ki so prav zanimive.
Krasna si.
Aros
In si neverjetno popolna. Mislim...Vse krasno opisuješ in s tem ne pretiravaš. Morgena in Katrino občudujem. Imata pogum, logiko, stvarna sta in dokaj normalna. Si neverjetna pisateljica, s katero se lahko pisalnica pohvali. Tvoji deli (videla sem datum) pridejo bolj redko. So zato tako dobri, da človek skoraj oslepi ko bere? Kolikokrat popraviš en del? Samo enkrat? Eno ali drugo....Zažigaš. Zaljubila sem se v tvojo zgodbo, ker se v njej prelivajo občutki in stvari. Zgledi in majhne podrobnosti, ki so prav zanimive.
Krasna si.
Aros
0
Moj odgovor:
Svetloba3714
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Prijatelji
Ojla,
tale problem imam že zelo dolgo časa, upam, da mi boste lahko pomagal.
Jaz poznam veliko ljudi, sem v veliko skupinah in vse, ampak nimam tko real frendov. Na nek način jih imam neki, samo niso taki, da bi jim res lahko zaupala. Če je kdo, ki bi mu lahko, pa vedno dobim občutek, da te osebi ne pomenim tolk, kot ona men, npr. da sm nekomu frendica samo da ima ta oseba še miljon boljše družbe od mene. Torej da nisem nobenmu tista prva izbira, da sem vedno second choice. Nevem, kako nej dobim nekoga, ki bi mi bil res dober frend in bi mu pomenila toliko, kot on meni, ker se zdej velikokrat počutim osamljeno. Sej v šoli na primer imam neko družbo, ampak recimo popoldne se nikoli ne dobim z nikomer (in se nisem že več let).
Res hvala če boste pomagal<33
tale problem imam že zelo dolgo časa, upam, da mi boste lahko pomagal.
Jaz poznam veliko ljudi, sem v veliko skupinah in vse, ampak nimam tko real frendov. Na nek način jih imam neki, samo niso taki, da bi jim res lahko zaupala. Če je kdo, ki bi mu lahko, pa vedno dobim občutek, da te osebi ne pomenim tolk, kot ona men, npr. da sm nekomu frendica samo da ima ta oseba še miljon boljše družbe od mene. Torej da nisem nobenmu tista prva izbira, da sem vedno second choice. Nevem, kako nej dobim nekoga, ki bi mi bil res dober frend in bi mu pomenila toliko, kot on meni, ker se zdej velikokrat počutim osamljeno. Sej v šoli na primer imam neko družbo, ampak recimo popoldne se nikoli ne dobim z nikomer (in se nisem že več let).
Res hvala če boste pomagal<33
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.