Zapihljal je hladen veterc in mi skuštral moje dolge, rjavo-vijolične lase. Jaz, sem med tem sedela na gugalnici in se rahlo gugala in v rokah s solzami v očeh držala sliko Issaca in mene. A naenkrat me zmoti mamin glas, ki me kliče. »Michell! Kje si spet?! Že 10 minut te kličem na kosilo!«je dejala, jaz pa hitro in spretno skočim z gugalnice, si obrišem solze in se zapodim v rahel tek.

Med tem ne razmišljam ne o kosilu, ne o mojem prečudovitem skoku, včeraj na tekmovanju, ne o devetih bratih in eni in edini sestri, temveč o Issacu. Ne vem, kako! Ali nisem bila njegova sanjska punca? Ali nisem bila dovolj dobra zanj? Sem naredila kaj narobe, da me je zapustil?

Se sprašujem, ko se naenkrat znajdem pred mamo, celo prestrašeno s solzo na licu. »Tu sem. Ja,… Zakaj me pa tako prestrašeno gledaš?« jo vprašam in ona nekam bolj umirjeno odvrne »Sem že mislila, da se boš vame zaletela, kako si pridirjala!« »Ups, oprosti.« le izdavim in se napotim h kosilu, ko premišljujem, kaj je narobe. Mama, moja mama pa res kar tako ne bi jokala.

Brž si umijem roke in odhitim do jedilnice, ko naenkrat vidim vse objokane. Mislim si, le kaj se je zgodilo? Ko moje misli preplavi eno in edino vprašanje. Kje je Shirley? Opazila sem, da je oče želel nekaj povedati, pa se sama nisem mogla zadržati. »Kje pa je Shirley? Ali se nebi mogla danes zjutraj vrniti s planin?« vprašam počasi in previdno in oče želi odgovoriti, ko zmore izdaviti le besedico 'ona' a dalje ne zmore. Le odkima in obraz mu zapolni le še več solz. Takoj razumem kaj naj bi to pomenilo. Potem, še meni na lice pritečejo solze. Najprej ena, potem druga, nato tretja, četrta, peta… In za njimi še neskončno ostalih.

Takoj se obrnem in zbežim do vrat moje sobe. Za sabo zaslišim mamo, ki teče po stopnicah do mene. Hitro odprem vrata, smuknem v sobo in vrata takoj zaklenem. Zdaj, me pustite na miru. Zdaj nimam časa za vas. Zdaj ŽELIM BITI SAMA!!! … … Pobegniti hočem. Samevati hočem. Sestro hočem! Takoj, ko bo možno bom odšla. Shirley sigurno ni zdaj med Bogovi. Shirley je živa. Mora biti nekje! In kjer koli je ta nekje, jo bom našla, pa če bom porabila 30 let za to!
Shirley, pripravi se. Pote prihajam!

********************
Dober dan. Začela sem pisati novo zgodbo, za katero upam, da vam bo všeč in bo bolj uspešnejša, kot LISK.
Pa še, hvala vsem, ki ste mi pomagali na smetišnici.
Lp, Lučka 2708
Ps: ta zgodba ne bo imela veliko delov. Vsaj zaenkrat ne.