KATE
Zjutraj sem se zbudila s suhim kašljem. K sreči ni bilo kaj hujšega, zato mi ni grozilo, da bom ostala tukaj. Ves čas sem tiho spremljala Poppy in Justina in ugotovila, da sem naredila pravo stvar, čeprav ponesreči.
»Kam gremo zdaj? Nimamo pojma kje je Amulet.« Sem rekla Jaku.
»Zato,« je začel pojasnjevati, »pa potrebujemo tebe.« Debelo sem ga pogledala in vprašala:
»Zakaj mene? Ne vem kje je…«
»Amulete, in s tem tudi vrste bitij, so v resnici ustvarili Elementi.« Je začela pojasnjevati Kayla. »In glede na to, da si ti ena izmed njih, boš mogoče lahko navezala stik z Amuletom in ugotovila kje je.«
»A-ampak…« Sem zajecljala in se zazrla v ostale, ki so me pričakujoče gledali. »Jaz… ne vem kako to narediti! Ne morem nam pomagati.«
»Zato,« se je vmešal Fynn, »ti bomo pomagali. No, peljali te bomo k nekomu, ki ti lahko pomaga.« Pokimala sem in se obrnila proti izhodu.
»Gremo.«

Zunaj smo se spremenili v volkodlake in vampirje, ter se napotili proti… no, ne vem točno kam, ampak zaupala sem Fynnu.
»Kate, dobila sem idejo.« Je rekla Poppy, ter mi – kot vampirka – sedla na moj volčji hrbet.
»Kaj je?« Sem zagodrnjala, saj sem imela slab občutek, da gre za Alexa. Nisem se motila.
»Vem, kaj moraš narediti, da osvojiš Alexa. Ampak najprej mi potrdi da imaš še vedno čustva do njega.« Je rekla.
»A ni očitno?« Sem ji zašepetala nazaj in rahlo pospešila korak.
»Narediti ga moraš ljubosumnega.« Je zaključila Poppy. sunkovito sem se ustavila, da jo je vrglo z mojega hrbta, vendar je, tik preden bi udarila ob tla, zaplahutala s krili in se spretno ujela.
»Kako?« Sem jo vprašala, ko mi je spet sedla na hrbet.
»No… z nekom moraš biti.« Je rekla. Če bi bila v človeški obliki, bi se mi grdo zaletelo. Vendar sem samo zlomljeno zarenčala, nato pa rahlo zacvilila.
»KAJ?!« Sem bevsknila proti Poppy. »Ne morem biti kar z nekom.«
»Zakaj ne?« Je protestirala Poppy. »Premisli.« Je še rekla, nato pa odletela za Justinom. Odločila sem se, da bom te težave pustila za pozneje. Trenutno moram poskrbeti še za Amulet in razjasniti stvari s svojimi starši. Pospešila sem korak in stekla za ostalimi.

»Tole?« Sem malce razočarano zamrmrala, medtem ko sem nekaj ur pozneje zrla v napol porušeno kočo sredi gozda.
»Ja, to naj bi bilo to.« Je odvrnil Fynn, vendar se mi je v glasu slišalo, da ni bil popolnoma prepričan. Zadnjič ko sem bil tule… recimo, da je bilo malce bolj obljudno.« Pokimala sem, vendar sem stopila naprej in počasi odprla škripajoča vrata. Stopila sem v temo, in zakašljala zaradi vsega prahu. Kljub temu, da so mi instinkti pravili, naj zbežim (pa ne navadni, ampak volčji instinkti), sem vseeno zakorakala po prostoru.
»Je kdo tule?« Sem tiho zaklicala. V naslednjem trenutku sem zaslišala škripanje od zgoraj. Poiskala sem stopnice, ki si bile v bistvu približno polovica lestve, ter se (z velikim tveganjem zvina gležnja) povzpela po njih. Na srečo sem brez poškodb (če odštejemo boleč udarec z glavo v lesen strop) prišla na vrh, ter se razgledala. Luknja v strehi je razsvetljevala celoten prostor. Nenadoma pa mi je v glavi nekaj kliknilo in začela sem se spraševati, zakaj nihče od tropa ali vampirjev še ni prišel za mano. V nekem nedoločenem strahu sem splezala dol po lestvi ter stekla ven, vendar zunaj ni bilo nikogar. Prav tako sem sekundo za tem opazila še eno nenavadno stvar. Ni bilo več snega. Zrak je bil napolnjen z vonjem po vseh možnih rožah in bolj zelenega gozda še nisem videla.
Nenadoma sem za sabo zaslišala približujoče se korake. Hitro sem se obrnila, a še vedno prepočasi. Zadnje kar se spominjam je bil top udarec v glavo, potem pa tema.

Že zelooooo dolgo nisem objavila novega dela, in nekateri ste bili zelo nestrpni XD zato nisem čakala do leta 2120, ampak sem objavila danes XD Upam, da ste uživali v branju. V komentarje napišite kaj mislite da se je Kate zgodilo, dajte lajk če vam je bil del všeč in se naročite name, če želite biti obveščeni o prihodnjih delih.
Uživajte!
Lp, No Name