Videl sem solze v njenih očeh. Ni mi bilo mar. Konec je. To sem vedel že takrat, ko sem jo poslal iz Barcelone, čeprav si tega nisem hotel priznati. Naredil sem napako, ker sem se ji oglasil, ko sem se vrnil v Ameriko.
“Zakaj?” je vprašala.
“Odločil sem se, da bom dal priložnost Alini,” sem ji razložil. Žalost v njenih očeh je zamenjal hladen bes.
“Alini? Zakaj? Ta ženska te je vendar ...”
“Dovolj, Nikki,” sem jo hladno prekinil. “Spoznal sem, da je očitno samo njej res vseeno za vse in da me ima rada glede na vse. Ti, če bi me vsaj toliko ljubila, kot mi praviš, danes ne bi naredila nobene scene.”
Obupano me je pogledala.
“Nekdo mora plačati varščino in potem bom šla s teboj ... Lahko rešiva najino razmerje,” je nekoliko obupano dejala.
Nisem želel tega. Ne, nisem. Želel sem oditi do Aline in govoriti z njo. Dovolj mi je bilo Nikki za danes. Z njo bom dokončno rešil, ko bom preživel svoj dopust v miru in poskrbel, da bom imel vsaj eno noč Alino. V vsakem primeru pa ne bom dovolil, da me Nikki ponovno omreži. Danes je presegla vse meje.
“Ne bom plačal varščine in jutri grem na dopust. Dovolj mi je, Nikki. Zbogom,” sem obrnil na petah in izstopil iz sobe, kjer je bila zaprta. Za seboj sem slišal obupan krik, vendar se nisem ozrl proti njej. Dokončno konec je.
S slednjimi mislimi sem se odpravil v avtomobil in se odpeljal po cesti. Alina me gotovo ne pričakuje. Bilo mi je vseeno. Pogovoril se bom z njo in upal, da bo vesela priložnosti, ki ji jo bom ponudil.

ALINA


Domov sem prišla vsa omamljena od napornega večera. Zdravnik mi je podpisal pomirjevala, da bi lahko zaspala, vendar sem škatlico s tabletami le odložila na nočno omarico in stopila v kopalnico, da bi se stuširala. Nisem hotela zaspati. Nisem hotela pozabiti na današnje dogodke, saj so mi bili ti v opomin.
Začutila sem solze v svojih očeh. To se mora končati. Preprosto. Končati. Bila sem jezna, ker sem dopustila, da me je Nikki napadla.
Pomislila sem na Iana in ponovno začutila solze v svojih očeh. Misel, da bi živela brez njega, me je ubijala. Da, ubijala. Nisem želela biti brez njega, vendar druge rešitve nisem videla. Čeprav me je rešil. Oživljal in njegov pogled, ko me je pogledal ... Dal mi je vedeti, da mu ni vseeno zame. Kljub temu pa, dokler bo Nikki prisotna ... Ne morem biti z njim. Tako preprosto je to. Samo poljubil me je. Nič drugega. Bil je samo poljub. Poljub, ki ga bom morda nekoč pozabila in prebolela.
Zazvonil mi je telefon. Pogledala sem na ekran. Linda. Poskušala sem se za silo pomiriti in se javila prijateljici.
“Ja?” sem šepnila. Moj glas je bil še vedno šibek in grlo razbolelo. Opazila sem modrice, ki sem jih imela na vratu. Nikki mi jih je pustila za spomin.
“Kako si?” je vprašala brez pozdrava. Njen zaskrbljeni glas me je delno pomiril, saj sem vedela, da ji ni vseeno zame.
Nehote sem pomislila na Iana. Bila sva zmenjena, vendar najinega pogovora ne bo mogoče speljati. Nikki me je skoraj zadavila samo zato, ker me je videla v njegovi bližini. Kaj bi bilo šele, če bi me zalotila samo z njim?
“Boljše,” sem odgovorila na njeno vprašanje. “Boli me, vendar bo z menoj vse v redu, Linda. Ne skrbi.”
“Mislila sem, da si mrtva,” sem slišala njen zaskrbljen glas. “Ian te je oživljal. Mislila sem, da bo Nikki zadavil, ker si je drznila to storiti. Nisem ga videla še tako besnega. Ko so te odpeljali, je pobesnel.”
“Linda ... Ne morem govoriti o tem,” sem šepnila. Moje srce je bilo strto. Dolgo bo trajalo, da ga bom nazaj sestavila.
“Alina, Ian te je rešil. Ne vem, zakaj zveniš tako obupano,” je rekla. Obupana sem bila, seveda. Zakaj pa ne bi bila? Saj mi je bilo jasno, da se je moje življenje preveč zapletlo. In nisem želela, da me spet kdo napade.
“Odločila sem se, da ne bom več mislila na Iana,” sem odvrnila. Morala sem ji povedati. Konec je bilo mojega sanjarjenja. Ne bom bila z njim, ne bom se poročila z njim, ne bom imela otroke z njim. Moje sanje so se sesule.
“Alina, dvomim, da zmoreš naprej brez njega,” je dejala. Imela je prav. Vendar po drugi strani mi je bilo jasno, da se bo moje življenje spremenilo v nočno moro, če ne bom prenehala s tem zasledovanjem.
Zavzdihnila sem.
“Moram, ker ...”
Vendar je moj stavek prekinil zvonec pri vhodnih vratih. Hitro sem se poslovila od Linde in stopila k vratom. Obrnila sem ključ v ključavnici ter jih odprla. In obstala, saj je pred mojimi vhodnimi vrati stal on.
Ian Somerhalder.

___________________________________________________________________________________________________

bi bila vesela kakšnega mnenja :)