Pisalnica
Videl sem solze v njenih očeh. Ni mi bilo mar. Konec je. To sem vedel že takrat, ko sem jo poslal iz Barcelone, čeprav si tega nisem hotel priznati. Naredil sem napako, ker sem se ji oglasil, ko sem se vrnil v Ameriko.
“Zakaj?” je vprašala.
“Odločil sem se, da bom dal priložnost Alini,” sem ji razložil. Žalost v njenih očeh je zamenjal hladen bes.
“Alini? Zakaj? Ta ženska te je vendar ...”
“Dovolj, Nikki,” sem jo hladno prekinil. “Spoznal sem, da je očitno samo njej res vseeno za vse in da me ima rada glede na vse. Ti, če bi me vsaj toliko ljubila, kot mi praviš, danes ne bi naredila nobene scene.”
Obupano me je pogledala.
“Nekdo mora plačati varščino in potem bom šla s teboj ... Lahko rešiva najino razmerje,” je nekoliko obupano dejala.
Nisem želel tega. Ne, nisem. Želel sem oditi do Aline in govoriti z njo. Dovolj mi je bilo Nikki za danes. Z njo bom dokončno rešil, ko bom preživel svoj dopust v miru in poskrbel, da bom imel vsaj eno noč Alino. V vsakem primeru pa ne bom dovolil, da me Nikki ponovno omreži. Danes je presegla vse meje.
“Ne bom plačal varščine in jutri grem na dopust. Dovolj mi je, Nikki. Zbogom,” sem obrnil na petah in izstopil iz sobe, kjer je bila zaprta. Za seboj sem slišal obupan krik, vendar se nisem ozrl proti njej. Dokončno konec je.
S slednjimi mislimi sem se odpravil v avtomobil in se odpeljal po cesti. Alina me gotovo ne pričakuje. Bilo mi je vseeno. Pogovoril se bom z njo in upal, da bo vesela priložnosti, ki ji jo bom ponudil.
ALINA
Domov sem prišla vsa omamljena od napornega večera. Zdravnik mi je podpisal pomirjevala, da bi lahko zaspala, vendar sem škatlico s tabletami le odložila na nočno omarico in stopila v kopalnico, da bi se stuširala. Nisem hotela zaspati. Nisem hotela pozabiti na današnje dogodke, saj so mi bili ti v opomin.
Začutila sem solze v svojih očeh. To se mora končati. Preprosto. Končati. Bila sem jezna, ker sem dopustila, da me je Nikki napadla.
Pomislila sem na Iana in ponovno začutila solze v svojih očeh. Misel, da bi živela brez njega, me je ubijala. Da, ubijala. Nisem želela biti brez njega, vendar druge rešitve nisem videla. Čeprav me je rešil. Oživljal in njegov pogled, ko me je pogledal ... Dal mi je vedeti, da mu ni vseeno zame. Kljub temu pa, dokler bo Nikki prisotna ... Ne morem biti z njim. Tako preprosto je to. Samo poljubil me je. Nič drugega. Bil je samo poljub. Poljub, ki ga bom morda nekoč pozabila in prebolela.
Zazvonil mi je telefon. Pogledala sem na ekran. Linda. Poskušala sem se za silo pomiriti in se javila prijateljici.
“Ja?” sem šepnila. Moj glas je bil še vedno šibek in grlo razbolelo. Opazila sem modrice, ki sem jih imela na vratu. Nikki mi jih je pustila za spomin.
“Kako si?” je vprašala brez pozdrava. Njen zaskrbljeni glas me je delno pomiril, saj sem vedela, da ji ni vseeno zame.
Nehote sem pomislila na Iana. Bila sva zmenjena, vendar najinega pogovora ne bo mogoče speljati. Nikki me je skoraj zadavila samo zato, ker me je videla v njegovi bližini. Kaj bi bilo šele, če bi me zalotila samo z njim?
“Boljše,” sem odgovorila na njeno vprašanje. “Boli me, vendar bo z menoj vse v redu, Linda. Ne skrbi.”
“Mislila sem, da si mrtva,” sem slišala njen zaskrbljen glas. “Ian te je oživljal. Mislila sem, da bo Nikki zadavil, ker si je drznila to storiti. Nisem ga videla še tako besnega. Ko so te odpeljali, je pobesnel.”
“Linda ... Ne morem govoriti o tem,” sem šepnila. Moje srce je bilo strto. Dolgo bo trajalo, da ga bom nazaj sestavila.
“Alina, Ian te je rešil. Ne vem, zakaj zveniš tako obupano,” je rekla. Obupana sem bila, seveda. Zakaj pa ne bi bila? Saj mi je bilo jasno, da se je moje življenje preveč zapletlo. In nisem želela, da me spet kdo napade.
“Odločila sem se, da ne bom več mislila na Iana,” sem odvrnila. Morala sem ji povedati. Konec je bilo mojega sanjarjenja. Ne bom bila z njim, ne bom se poročila z njim, ne bom imela otroke z njim. Moje sanje so se sesule.
“Alina, dvomim, da zmoreš naprej brez njega,” je dejala. Imela je prav. Vendar po drugi strani mi je bilo jasno, da se bo moje življenje spremenilo v nočno moro, če ne bom prenehala s tem zasledovanjem.
Zavzdihnila sem.
“Moram, ker ...”
Vendar je moj stavek prekinil zvonec pri vhodnih vratih. Hitro sem se poslovila od Linde in stopila k vratom. Obrnila sem ključ v ključavnici ter jih odprla. In obstala, saj je pred mojimi vhodnimi vrati stal on.
Ian Somerhalder.
___________________________________________________________________________________________________
bi bila vesela kakšnega mnenja :)
“Zakaj?” je vprašala.
“Odločil sem se, da bom dal priložnost Alini,” sem ji razložil. Žalost v njenih očeh je zamenjal hladen bes.
“Alini? Zakaj? Ta ženska te je vendar ...”
“Dovolj, Nikki,” sem jo hladno prekinil. “Spoznal sem, da je očitno samo njej res vseeno za vse in da me ima rada glede na vse. Ti, če bi me vsaj toliko ljubila, kot mi praviš, danes ne bi naredila nobene scene.”
Obupano me je pogledala.
“Nekdo mora plačati varščino in potem bom šla s teboj ... Lahko rešiva najino razmerje,” je nekoliko obupano dejala.
Nisem želel tega. Ne, nisem. Želel sem oditi do Aline in govoriti z njo. Dovolj mi je bilo Nikki za danes. Z njo bom dokončno rešil, ko bom preživel svoj dopust v miru in poskrbel, da bom imel vsaj eno noč Alino. V vsakem primeru pa ne bom dovolil, da me Nikki ponovno omreži. Danes je presegla vse meje.
“Ne bom plačal varščine in jutri grem na dopust. Dovolj mi je, Nikki. Zbogom,” sem obrnil na petah in izstopil iz sobe, kjer je bila zaprta. Za seboj sem slišal obupan krik, vendar se nisem ozrl proti njej. Dokončno konec je.
S slednjimi mislimi sem se odpravil v avtomobil in se odpeljal po cesti. Alina me gotovo ne pričakuje. Bilo mi je vseeno. Pogovoril se bom z njo in upal, da bo vesela priložnosti, ki ji jo bom ponudil.
ALINA
Domov sem prišla vsa omamljena od napornega večera. Zdravnik mi je podpisal pomirjevala, da bi lahko zaspala, vendar sem škatlico s tabletami le odložila na nočno omarico in stopila v kopalnico, da bi se stuširala. Nisem hotela zaspati. Nisem hotela pozabiti na današnje dogodke, saj so mi bili ti v opomin.
Začutila sem solze v svojih očeh. To se mora končati. Preprosto. Končati. Bila sem jezna, ker sem dopustila, da me je Nikki napadla.
Pomislila sem na Iana in ponovno začutila solze v svojih očeh. Misel, da bi živela brez njega, me je ubijala. Da, ubijala. Nisem želela biti brez njega, vendar druge rešitve nisem videla. Čeprav me je rešil. Oživljal in njegov pogled, ko me je pogledal ... Dal mi je vedeti, da mu ni vseeno zame. Kljub temu pa, dokler bo Nikki prisotna ... Ne morem biti z njim. Tako preprosto je to. Samo poljubil me je. Nič drugega. Bil je samo poljub. Poljub, ki ga bom morda nekoč pozabila in prebolela.
Zazvonil mi je telefon. Pogledala sem na ekran. Linda. Poskušala sem se za silo pomiriti in se javila prijateljici.
“Ja?” sem šepnila. Moj glas je bil še vedno šibek in grlo razbolelo. Opazila sem modrice, ki sem jih imela na vratu. Nikki mi jih je pustila za spomin.
“Kako si?” je vprašala brez pozdrava. Njen zaskrbljeni glas me je delno pomiril, saj sem vedela, da ji ni vseeno zame.
Nehote sem pomislila na Iana. Bila sva zmenjena, vendar najinega pogovora ne bo mogoče speljati. Nikki me je skoraj zadavila samo zato, ker me je videla v njegovi bližini. Kaj bi bilo šele, če bi me zalotila samo z njim?
“Boljše,” sem odgovorila na njeno vprašanje. “Boli me, vendar bo z menoj vse v redu, Linda. Ne skrbi.”
“Mislila sem, da si mrtva,” sem slišala njen zaskrbljen glas. “Ian te je oživljal. Mislila sem, da bo Nikki zadavil, ker si je drznila to storiti. Nisem ga videla še tako besnega. Ko so te odpeljali, je pobesnel.”
“Linda ... Ne morem govoriti o tem,” sem šepnila. Moje srce je bilo strto. Dolgo bo trajalo, da ga bom nazaj sestavila.
“Alina, Ian te je rešil. Ne vem, zakaj zveniš tako obupano,” je rekla. Obupana sem bila, seveda. Zakaj pa ne bi bila? Saj mi je bilo jasno, da se je moje življenje preveč zapletlo. In nisem želela, da me spet kdo napade.
“Odločila sem se, da ne bom več mislila na Iana,” sem odvrnila. Morala sem ji povedati. Konec je bilo mojega sanjarjenja. Ne bom bila z njim, ne bom se poročila z njim, ne bom imela otroke z njim. Moje sanje so se sesule.
“Alina, dvomim, da zmoreš naprej brez njega,” je dejala. Imela je prav. Vendar po drugi strani mi je bilo jasno, da se bo moje življenje spremenilo v nočno moro, če ne bom prenehala s tem zasledovanjem.
Zavzdihnila sem.
“Moram, ker ...”
Vendar je moj stavek prekinil zvonec pri vhodnih vratih. Hitro sem se poslovila od Linde in stopila k vratom. Obrnila sem ključ v ključavnici ter jih odprla. In obstala, saj je pred mojimi vhodnimi vrati stal on.
Ian Somerhalder.
___________________________________________________________________________________________________
bi bila vesela kakšnega mnenja :)
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
to je super!!! kdaj pride nov del??:heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart:
1
Lesbian_girl
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
yeeeeessssss! toooooo! Ian je prisel k alin juhuuu. samo zdej ne sme bit tako zalostna in mora bit skupi z njim ker ce bo potem ONA zavrnila NJEGA bom.... bom.... ah to bi blo grozno :tired_face:.
no komaj cakam na nov del!
Mini
no komaj cakam na nov del!
Mini
1
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
