“Seveda nisi. Upam, da nimaš še dostopa do mojih družabnih omrežij,” je dejal. “Kljub temu pa se nisi ustavila. Nikoli. Na začetku mi je bilo vse skupaj odveč. Še celo Nina te ni videla kot grožnjo. Le jaz.”
Pogoltnila sem slino.
“Z Nino sem v prijateljskih odnosih,” sem tiho rekla. “Nikoli mi ni naredila čisto nič slabega. Za razliko od Nikki.”
“Še celo ona mi je omenila, da bi lahko pomislil na razmerje s teboj,” je nadaljeval, kot da ne bi rekla ničesar. “Vsi so na tvoji strani. Na moji je bila le Nikki. In še ta je danes naredila takšno napako, ki je niti jaz ne morem spregledati.”
Popravila sem si las, ki mi je padal na čelo. To priznanje me je navdalo z majhnim upanjem, vendar slednjega nisem pokazala.
“Žal mi je, ker sem ti povzročila toliko težav,” sem šepnila. Moj glas je bil tih. Nisem ga prepoznala.
Za hip je strmel v moje oči. Obema je bilo jasno, da se bo najin pogovor sprevrgel v prepir, če bom preveč odpirala usta.
Zavzdihnil je.
“Niti sanja se ti ne, koliko težav si mi povzročila,” je dejal. “Kljub temu pa je sedaj ... Vse je drugače, Alina.”
“Mar je res, Ian?” sem vprašala. “Kaj naj bi bilo drugače?”
Njegove modre oči so me zvito premerile. Bilo mi je jasno, kaj se je spremenilo, čeprav si tega nisem več želela. Ne. Zame je bilo vsega preveč. Želela sem pobegniti proč. Proč od njega, proč od svoje obsedenosti z njim.
Bolelo me je. Vendar moram naprej. Moram spremeniti svoje življenje in poskrbeti za to, da se mu ne bom več približala. Ostal bo le spomin, ki me bo spremljal do konca mojega življenja. In umrla bom kot stara devica, ker nisem imela njega.
“Razmišljal sem o tem, kar se dogaja zadnje čase,” je dejal. “Odločil sem se, da se bo marsikaj spremenilo.”
“Kaj naj bi se spremenilo?” sem se namrščila. Nisem razumela, kaj je mislil s temi besedami. Naj bi se spremenilo najino življenje?
Stopil je k meni in me prijel za roko. Potegnil me je naprej in sledila sem mu v dnevno sobo. Obstal je in se obrnil nazaj k meni. Z očmi se je pričel sprehajati po mojem telesu. Odeta sem bila v lahko obleko, ki sem si jo oblekla, ko sem prišla izpod tuša. Njegove oči so se za hip pomudile na izrezu obleke, nato pa me je ponovno pogledal v oči.
“Mislim, da sama veš,” je dejal. “Bi bilo pa lepše, če bi nekaj spila, ker se vidi da si hudo potrebna pijače.”
Pogoltnila sem slino. Odmaknila sem se od njega in stopila do mizice, kjer sem imela alkoholne pijače. Obotavljala sem se, nato pa natočila whiskey v dva kozarca. Ko je bilo natočeno, sem vzela kozarca v roke, nato pa se obrnila k njemu in mu ponudila. Nehote sem opazila, da je zmanjšal razdaljo med nama. Očitno je bil pripravljen na vse in moje telo je hrepenelo po njem. Vendar morala sem biti previdna.
“Izvoli,” sem rekla.
“Hvala,” je dejal.
Njegov pogled se je prikoval name.
“Ian, boš prišel k bistvu?” sem ga nenadoma vprašala. Nisem več zdržala. “Povej mi, kaj sploh želiš od mene. Ne zmorem biti več v tvoji prisotnosti.”
Naredil je požirek iz kozarca, ga odložil na mizico, nato pa me pogledal s svojimi modrimi očmi, ki so me nekoč tako očarale.
“Nisem prišel klepetati,” je dejal.
V meni je zavrelo. O bog. Ni prišel klepetati. Nenadoma mi je postalo slabo. V drobovju me je stisnilo.
“Zakaj pa si prišel?” sem vznemirjeno vprašala.
Z roko je segel proti meni. Previdno je odmaknil moje lase z vratu, nato pa se s prsti pomudil na bolečem mestu, kjer me je zagrabila Nikki. Nato se je njegova dlan previdno sprehodila dol in se oklenila moje dojke. Zasopla sem. Začutila sem, kako se je moje telo samodejno odzvalo na njegove dotike.
Ne smem popustiti. Ne sedaj, ko sem bila na dobri poti in sem se pogovarjala z njim normalno, kolikor sem se lahko.