“Kam grem?”
“Z mano. Na dopust. Nameraval sem te vzeti s seboj, še preden sem prišel. Kupil sem ti karto in uredil vse podrobnosti. Imaš izvrstno priložnost, da bi dokažeš koliko ti pomenim. Čakal bom natanko en mesec tudi za tvoj mali problem. In niti dneva več,” je rekel. Prišel je k meni, nato pa me je potegnil v svoj objem. “Sva dogovorjena?”
Najprej sem mislila, da se bom uprla. Vendar ... Nameraval je oditi sam in Nikki pustiti tukaj. Odločil se je v zadnjem hipu, da bo prišel do mene in me vzel s seboj. Nekaj mi je govorilo, da ga ne smem zavrniti, saj to je bila idealna priložnost zame. Za naju. Za nič na svetu se ji ne bi odrekla ... Moja priložnost, ki jo moram zgrabiti.
“Sva,” sem se strinjala.
Ian se je nasmehnil. Opazovala sem njegov popoln obraz, ki se je sklonil k meni in mi pritisnil počasen poljub na ustnice. Skoraj stopila sem se v njegovem objemu. Navaden poljub se je razplametel v nepopisno strast, ko sem mu vrnila poljub.
Odmaknil se je in se zastrmel vame.
“En mesec, Alina. In mimogrede, ker je ura pozna in se mi ne da voziti domov, si bom sposodil tvojo spalnico,” je pripomnil.
Osuplo sem ga premerila.
“Kaj?”
“Spal bom tukaj. Ne bom se vozil domov. Vse stvari imam pripravljene za pot, tako da jih bova samo pobrala, ko bova šla. In mimogrede ... Lahko spakiraš stvari,” je dodal. Šokirano sem strmela vanj. Nisem razumela, zakaj se je odločil, da bo spal pri meni. Mar je mislil, da bom pobegnila, če bo odšel?
“Ne bom pobegnila, Ian,” sem ga opozorila.
“Saj vem, da ne boš, ljubica,” se je nasmehnil. Zardela sem. Ob ljubkovalnem izrazu mi je bilo neprijetno. “Vendar ne mislim hoditi domov. Jutri morava zgodaj vstati, če greva nakupovati, preden odideva.”
“Ampak ... Saj ne rabim oblek,” sem zamrmrala.
Postajalo mi je neprijetno. In mučno.
“Verjemi. Potrebuješ jih,” je dejal. “Želim, da si oblečena v obleke po moji izbiri. Vsaj na dopustu.”
Vdano sem pokimala. Poljubil me je na čelo. Nežen poljub je v meni povzročil grozen nemir, saj bi se ga najraje oklenila in poljubila na njegove mehke ustnice, ki so me dobesedno vabile k sebi.
“Kje je spalnica?”
Pokazala sem spalnico, nato pa se vrnila v dnevno sobo in stopila skozi druga vrata, kjer sem imela garderobno omaro. Poiskala sem nekaj oblek in jih pričela spravljati v kovček. Ko sem končala s pakiranjem, sem ugasnila luč v dnevni sobi in vstopila v spalnico. Pogledala sem Iana, ki je ležal na moji zakonski postelji, pokrit z odejo. Na nočni omarici je pustil telefon, denarnico in ključe. Zavzdihnila sem in si slekla obleko, ki sem jo imela na sebi. Čisto počasi, da ga ne bi prebudila, sem se spravila v posteljo, poleg njega.
Verjetno me je slišal, saj v naslednjem trenutku sem se znašla v njegovem objemu in pokrita z odejo.
To noč ne bom dobro spala.
5.
“Alina?”
Sunkovito sem odprla oči in se zmedeno ozrla okoli sebe. Objemale so me neznane roke in spomnila sem se dogodkov prejšnjega večera. Nikki, ko me je skoraj zadavila, Ian v mojem stanovanju, ki se je odločil, da bo prespal pri meni. Obrnila sem se v njegovem objemu in se srečala z njegovimi modrimi očmi, ki so me predirno opazovale. Zajela sem sapo, saj sem občutila neverjetno srečo, da je ostal pri meni.
“Presenečena, ker sem še vedno tukaj?” me je z nasmehom na ustnicah vprašal. Nejevoljno sem se izvila iz njegovega objema, saj sem slabo spala. Neprestano so me motile njegove roke, ki so me objemale in nehote božale.
“Ja,” sem zamrmrala.
Še vedno nisem verjela, da je ostal. Bila sem prepričana, da se bo sredi noči odplazil proč in me pustil samo.
“Kam pa kam?” me je vprašal z nasmehom na obrazu. Zabaval se je medtem, ko me je tako opazoval.
“V kopalnico,” sem previdno odgovorila. Nisem smela mu dati povoda, da začne globje kopat vame.
“Z mano. Na dopust. Nameraval sem te vzeti s seboj, še preden sem prišel. Kupil sem ti karto in uredil vse podrobnosti. Imaš izvrstno priložnost, da bi dokažeš koliko ti pomenim. Čakal bom natanko en mesec tudi za tvoj mali problem. In niti dneva več,” je rekel. Prišel je k meni, nato pa me je potegnil v svoj objem. “Sva dogovorjena?”
Najprej sem mislila, da se bom uprla. Vendar ... Nameraval je oditi sam in Nikki pustiti tukaj. Odločil se je v zadnjem hipu, da bo prišel do mene in me vzel s seboj. Nekaj mi je govorilo, da ga ne smem zavrniti, saj to je bila idealna priložnost zame. Za naju. Za nič na svetu se ji ne bi odrekla ... Moja priložnost, ki jo moram zgrabiti.
“Sva,” sem se strinjala.
Ian se je nasmehnil. Opazovala sem njegov popoln obraz, ki se je sklonil k meni in mi pritisnil počasen poljub na ustnice. Skoraj stopila sem se v njegovem objemu. Navaden poljub se je razplametel v nepopisno strast, ko sem mu vrnila poljub.
Odmaknil se je in se zastrmel vame.
“En mesec, Alina. In mimogrede, ker je ura pozna in se mi ne da voziti domov, si bom sposodil tvojo spalnico,” je pripomnil.
Osuplo sem ga premerila.
“Kaj?”
“Spal bom tukaj. Ne bom se vozil domov. Vse stvari imam pripravljene za pot, tako da jih bova samo pobrala, ko bova šla. In mimogrede ... Lahko spakiraš stvari,” je dodal. Šokirano sem strmela vanj. Nisem razumela, zakaj se je odločil, da bo spal pri meni. Mar je mislil, da bom pobegnila, če bo odšel?
“Ne bom pobegnila, Ian,” sem ga opozorila.
“Saj vem, da ne boš, ljubica,” se je nasmehnil. Zardela sem. Ob ljubkovalnem izrazu mi je bilo neprijetno. “Vendar ne mislim hoditi domov. Jutri morava zgodaj vstati, če greva nakupovati, preden odideva.”
“Ampak ... Saj ne rabim oblek,” sem zamrmrala.
Postajalo mi je neprijetno. In mučno.
“Verjemi. Potrebuješ jih,” je dejal. “Želim, da si oblečena v obleke po moji izbiri. Vsaj na dopustu.”
Vdano sem pokimala. Poljubil me je na čelo. Nežen poljub je v meni povzročil grozen nemir, saj bi se ga najraje oklenila in poljubila na njegove mehke ustnice, ki so me dobesedno vabile k sebi.
“Kje je spalnica?”
Pokazala sem spalnico, nato pa se vrnila v dnevno sobo in stopila skozi druga vrata, kjer sem imela garderobno omaro. Poiskala sem nekaj oblek in jih pričela spravljati v kovček. Ko sem končala s pakiranjem, sem ugasnila luč v dnevni sobi in vstopila v spalnico. Pogledala sem Iana, ki je ležal na moji zakonski postelji, pokrit z odejo. Na nočni omarici je pustil telefon, denarnico in ključe. Zavzdihnila sem in si slekla obleko, ki sem jo imela na sebi. Čisto počasi, da ga ne bi prebudila, sem se spravila v posteljo, poleg njega.
Verjetno me je slišal, saj v naslednjem trenutku sem se znašla v njegovem objemu in pokrita z odejo.
To noč ne bom dobro spala.
5.
“Alina?”
Sunkovito sem odprla oči in se zmedeno ozrla okoli sebe. Objemale so me neznane roke in spomnila sem se dogodkov prejšnjega večera. Nikki, ko me je skoraj zadavila, Ian v mojem stanovanju, ki se je odločil, da bo prespal pri meni. Obrnila sem se v njegovem objemu in se srečala z njegovimi modrimi očmi, ki so me predirno opazovale. Zajela sem sapo, saj sem občutila neverjetno srečo, da je ostal pri meni.
“Presenečena, ker sem še vedno tukaj?” me je z nasmehom na ustnicah vprašal. Nejevoljno sem se izvila iz njegovega objema, saj sem slabo spala. Neprestano so me motile njegove roke, ki so me objemale in nehote božale.
“Ja,” sem zamrmrala.
Še vedno nisem verjela, da je ostal. Bila sem prepričana, da se bo sredi noči odplazil proč in me pustil samo.
“Kam pa kam?” me je vprašal z nasmehom na obrazu. Zabaval se je medtem, ko me je tako opazoval.
“V kopalnico,” sem previdno odgovorila. Nisem smela mu dati povoda, da začne globje kopat vame.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Še en super del komaj čakam na novga.
:two_hearts::two_hearts:
:two_hearts::two_hearts:
4
Moj odgovor:
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.



Pisalnica