“Ne,” me je ošinil s pogledom. “Pri Lindi sem se hotel pogovoriti s teboj glede vsega tega in poskusiti, če bi se med nama karkoli razvilo.”
Spomnila sem se njegove prošnje, da bi se dobila čez dve uri. Sedaj mi je bilo jasno, da je vse skupaj načrtoval.
V nakupovalnem centru me je nežno prijel za roko. Bilo mi je nerodno, saj sem si tega tako dolgo želela in sedaj, ko sem imela njega ob sebi, se mi je zdelo vse skupaj čudno. Upala sem, da ne bom na koncu razočarana.
Plačal mi je nekaj novih oblek, čevljev in kopalk. Vse po njegovi izbiri. Ko sva odnesla vse v avtomobil, me je nenadoma potegnil k sebi in začutila sem njegove ustnice, ki so nežno oplazile moje čelo.
“Bi šla nekaj pojest?” me je vprašal. Njegove vprašujoče oči so me premerile. Bila sem sestradana, vendar me je skrbelo, če bova imela dovolj časa, da ne bi slučajno zamudila na letalo, kar ne bi bilo ravno pametno.
Dvignila sem pogled proti njemu.
“Ne bova zamudila leta?” sem previdno postavila vprašanje. Ian je odkimal, nato pa je s prstom zdrsel preko mojih ustnic. Poljubil me bo, sem pomislila. Na moje razočaranje pa se je odmaknil in se mi ponovno nasmehnil.
“Pridi,” mi je ponudil roko.
Oklevala sem, nato pa jo sprejela. Čisto počasi, kot da se bom opekla. Vendar se nisem. Ian je bil moje življenje.
* * *
Nežen dotik me je prebudil. Odprla sem oči in kremžljavo pogledala Iana. Pogledala sem ga in nenadoma mi je bilo jasno, kje sem. Na letalu. Verjetno sem podlegla utrujenosti, ki me je zadnje čase na veliko spremljala.
“Oprosti, zaspala sem,” sem šepnila. Pomela sem si zaspane oči in upala, da nisem videti naravnost grozno.
“V redu je,” je odvrnil. “Pristali bomo in domneval sem, da boš sama šla z letala. S torbami bi bilo težko te nositi.”
Začutila sem, da so mi lica gorela. Včasih je bil zares predrzen, sem pomislila, nato pa počasi prijela njegovo dlan in jo nežno stisnila. Vrnil mi je rahel stisk roke. Njegova dlan je bila topla in nežna.
“Kje sploh sva?” sem vprašala.
“Na Floridi,” je sproščeno odgovoril.
Zmedeno sem ga pogledala.
“Nisva namenjena na Karibe?” sem ga vprašala.
“Sva. Vendar sem nameraval najprej obiskati vinograd v katerem pridelujejo moje vino,” je odgovoril. “Tukaj bova ostala samo dva dni, da si ogledam vinograde, nato pa bova šla naprej.” Vinograd? Tega pa nisem vedela o njem.
“No, pa vendarle ne vem vse o tebi,” sem ga podražila. Res nisem vedela popolnoma vsega o njem.
“Skrival sem to. Tudi pred mediji,” je odgovoril. “Upam, da ne boš odkrila moje male skrivnosti,” je pomenljivo dodal in me premeril.
“Ian, nikoli ne bom izdala tvojih skrivnosti,” sem odvrnila. “To bi bilo zame nizkotno.” V njegovih očeh je poblisnilo, nato pa smo zaslišali navodila za pristanek. Sama sem ga imela rada in za nič na svetu ne bi izdala ničesar, česar bi lahko povzročilo nelagodje. Saj sem ga vendar ljubila, kajne?
Prevzela sva prtljago in se s taksijem odpeljala v hotel. Mislila sem, da je zame rezerviral sobo posebej, vendar je ni. Sobo sem si delila z njim. Ni me motilo, vendar sem vedela, da dva dni ne bom spala popolnoma ničesar, saj me bo njegova bližina spravljala ob pamet. Po drugi strani pa sem bila vesela, ker se ni uspel ločiti od mene.
Spomnila sem se njegove prošnje, da bi se dobila čez dve uri. Sedaj mi je bilo jasno, da je vse skupaj načrtoval.
V nakupovalnem centru me je nežno prijel za roko. Bilo mi je nerodno, saj sem si tega tako dolgo želela in sedaj, ko sem imela njega ob sebi, se mi je zdelo vse skupaj čudno. Upala sem, da ne bom na koncu razočarana.
Plačal mi je nekaj novih oblek, čevljev in kopalk. Vse po njegovi izbiri. Ko sva odnesla vse v avtomobil, me je nenadoma potegnil k sebi in začutila sem njegove ustnice, ki so nežno oplazile moje čelo.
“Bi šla nekaj pojest?” me je vprašal. Njegove vprašujoče oči so me premerile. Bila sem sestradana, vendar me je skrbelo, če bova imela dovolj časa, da ne bi slučajno zamudila na letalo, kar ne bi bilo ravno pametno.
Dvignila sem pogled proti njemu.
“Ne bova zamudila leta?” sem previdno postavila vprašanje. Ian je odkimal, nato pa je s prstom zdrsel preko mojih ustnic. Poljubil me bo, sem pomislila. Na moje razočaranje pa se je odmaknil in se mi ponovno nasmehnil.
“Pridi,” mi je ponudil roko.
Oklevala sem, nato pa jo sprejela. Čisto počasi, kot da se bom opekla. Vendar se nisem. Ian je bil moje življenje.
* * *
Nežen dotik me je prebudil. Odprla sem oči in kremžljavo pogledala Iana. Pogledala sem ga in nenadoma mi je bilo jasno, kje sem. Na letalu. Verjetno sem podlegla utrujenosti, ki me je zadnje čase na veliko spremljala.
“Oprosti, zaspala sem,” sem šepnila. Pomela sem si zaspane oči in upala, da nisem videti naravnost grozno.
“V redu je,” je odvrnil. “Pristali bomo in domneval sem, da boš sama šla z letala. S torbami bi bilo težko te nositi.”
Začutila sem, da so mi lica gorela. Včasih je bil zares predrzen, sem pomislila, nato pa počasi prijela njegovo dlan in jo nežno stisnila. Vrnil mi je rahel stisk roke. Njegova dlan je bila topla in nežna.
“Kje sploh sva?” sem vprašala.
“Na Floridi,” je sproščeno odgovoril.
Zmedeno sem ga pogledala.
“Nisva namenjena na Karibe?” sem ga vprašala.
“Sva. Vendar sem nameraval najprej obiskati vinograd v katerem pridelujejo moje vino,” je odgovoril. “Tukaj bova ostala samo dva dni, da si ogledam vinograde, nato pa bova šla naprej.” Vinograd? Tega pa nisem vedela o njem.
“No, pa vendarle ne vem vse o tebi,” sem ga podražila. Res nisem vedela popolnoma vsega o njem.
“Skrival sem to. Tudi pred mediji,” je odgovoril. “Upam, da ne boš odkrila moje male skrivnosti,” je pomenljivo dodal in me premeril.
“Ian, nikoli ne bom izdala tvojih skrivnosti,” sem odvrnila. “To bi bilo zame nizkotno.” V njegovih očeh je poblisnilo, nato pa smo zaslišali navodila za pristanek. Sama sem ga imela rada in za nič na svetu ne bi izdala ničesar, česar bi lahko povzročilo nelagodje. Saj sem ga vendar ljubila, kajne?
Prevzela sva prtljago in se s taksijem odpeljala v hotel. Mislila sem, da je zame rezerviral sobo posebej, vendar je ni. Sobo sem si delila z njim. Ni me motilo, vendar sem vedela, da dva dni ne bom spala popolnoma ničesar, saj me bo njegova bližina spravljala ob pamet. Po drugi strani pa sem bila vesela, ker se ni uspel ločiti od mene.
Moj odgovor:
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.



Pisalnica