Abby je še vedno držala Trevorjevo roko. Zdelo se ji je malo noro, da je bil dan, ki se je začel tako čudno, zdaj pravzaprav precej lep.

Na igrišču je bilo še vedno veliko učencev. Nekateri so igrali košarko, drugi so sedeli na klopcah in govorili. Abby je za trenutek postalo malo nerodno.

»Upam, da naju ni kdo videl,« je rekla tišje.

Trevor se je zasmejal. »In kaj potem?«

Abby je skomignila z rameni. »Ne vem… samo malo awkward bi bilo.«

Trevor je pogledal okoli, potem pa spet njo.

»Meni je vseeno.«

Abby se je malo nasmehnila. Všeč ji je bilo, da je tako sproščen.

Začela sta hoditi proti izhodu iz šolskega dvorišča. Abby je čutila tisti čuden, lep občutek v trebuhu, ki ga je imela vedno, ko je bila z njim.

»A greš zdaj domov?« je vprašal Trevor.

»Ja. Verjetno.«

Za trenutek sta bila spet tiho.

»Lahko greva skupaj do avtobusne?« je vprašal.

Abby je prikimala. »Ja, itak.«

Hodila sta počasi po pločniku pred šolo. Sonce je bilo že malo nižje in zrak je bil prijetno topel.

Abby je občasno pogledala Trevorja, potem pa hitro stran, ker jo je bilo malo sram.

Trevor je to opazil.

»Zakaj me tako čudno gledaš?«

Abby se je zasmejala. »Ne gledam te čudno.«

»Gledaš.«

»Ne.«

Trevor se je spet zasmejal. »Okej, okej.«

Ko sta prišla do avtobusne postaje, tam ni bilo skoraj nikogar. Samo ena punca je sedela na klopi in gledala v telefon.

Abby in Trevor sta stala ob strani.

»Danes je bil čuden dan,« je rekla Abby.

»Ja… malo drama.«

Abby ga je pogledala. »Ampak na koncu je bilo kar dobro.«

Trevor je prikimal. »Se strinjam.«

Potem je Abby začutila, kako jo je Trevor nežno potegnil malo bližje k sebi. Abby se ni upirala.

Naslonila se je na njegovo ramo.

Za nekaj trenutkov sta samo stala tako.

»Veš kaj?« je rekel Trevor.

»Kaj?«

»Mislim, da si mi danes še bolj všeč kot prej.«

Abby je začutila, kako ji obraz spet postaja rdeč.

»Ti si pa malo cheesy.«

Trevor se je zasmejal. »Mogoče.«

Ravno takrat je v daljavi pripeljal avtobus.

Abby je malo zavzdihnila. »Moj bus.«

Trevor jo je pogledal. »Se vidiva jutri?«

Abby se je nasmehnila.

»Seveda.«

Preden je šla proti avtobusu, ga je na hitro še enkrat objela. Tokrat je bilo manj nerodno.

Ko je sedela na avtobusu in gledala skozi okno, je videla Trevorja, kako stoji na postaji in maha.

Abby se je nasmehnila sama pri sebi.

V glavi je imela samo eno misel:

Mogoče bo sedmi razred res ful zanimiv.