Abby je zaprla vrata za sabo in sezula superge.

»Sem doma!« je zaklicala proti kuhinji.

Iz kuhinje se je oglasila mama. »Kako je bilo v šoli?«

Abby je za trenutek obstala na hodniku. Če bi morala razložiti celoten dan, bi trajalo eno uro.

»Dobro!« je odgovorila malo prehitro.

Mama je pogledala iz kuhinje. »Samo dobro? Prvi teden osmega razreda in nič zanimivega?«

Abby je skomignila z rameni in se poskušala obnašati normalno.

»Nič posebnega.«

Če bi mama vedela za Trevorja, objeme na avtobusni in vse tisto… bi takoj začela z milijon vprašanji.

Abby je šla v svojo sobo in zaprla vrata.

Vrgel je torbo na tla in padla je na posteljo. Za trenutek je samo gledala v strop.

Potem je spet vzela telefon.

Novo sporočilo.

Trevor:
Si že doma?

Abby se je nasmehnila.

»Ja.«

Tri pikice.

Trevor:
Good. Jaz še vedno hodim domov.

Abby je dvignila obrv.

»A nimaš busa?«

Trevor:
Imam. Ampak sem ga spustil.

Abby se je usedla na postelji.

»Zakaj??«

Odgovor je prišel po nekaj sekundah.

Trevor:
Ne vem. Malo sem rabil hodit… in razmišljat.

Abby je čutila, kako jo je postalo malo radovedno.

»O čem?«

Tokrat je trajalo malo dlje.

Potem pa:

Trevor:
O tebi.

Abby je skoraj vrgla telefon iz rok.

»Trevor :sob:«

Trevor:
Kaj?

»Ti si res cheesy.«

Trevor:
Ti pa si se vseeno nasmejala.

Abby je pogledala svoj odsev v črnem zaslonu telefona.

Res se je smejala.

»Maybe.«

Na drugi strani je Trevor hodil po pločniku proti svoji ulici in gledal v telefon.

Trevor:
Ej…

»Ja?«

Če bi bil zdaj tam…

Abby je zastrigla z očmi.

»Ja??«

Trevor:
Bi te verjetno še enkrat objel.

Abby je čutila, kako ji je obraz spet postal rdeč.

Za trenutek ni odgovorila.

Potem pa je napisala:

»Good thing nisi.«

Trevor:
Zakaj?

Abby je nekaj sekund razmišljala.

Potem je napisala:

»Ker bi bilo awkward.«

Tri pikice so se spet pojavile.

Trevor:
Ne bi bilo.

Abby je pogledala telefon… potem pa se je samo nasmehnila.

Ravno takrat je nekdo potrkal na vrata njene sobe.

»Abby, večerja!« je rekla mama.

»Prihajam!«

Abby je hitro napisala še eno sporočilo:

»Grem jest.«

Trevor je skoraj takoj odgovoril.

Trevor:
Okej. Piši kasneje.

Abby je vstala s postelje.

Preden je odšla iz sobe, je še enkrat pogledala telefon.

In sama pri sebi zamrmrala:

»Ta dan je bil res čuden.«
Ampak je bilo vsaj fajn (;