Levo desno in vsepovsed se hitro premikajo moja žuljasta stopala.Še obrat in konec mojega prvega nastopa letos.Predklonim se prečudovitemu občinstvu in poslušam prečudovit zvok aplavza.Grem v zaoderje kjer me čaka moj ucitelj z namršenim obrazom.Ogovori me'Luana tvoj obrat je bil preveč površen,če boš hotela postati profesionalna baletna plesalka kot Fijona De Grande se moraš zelo potruditi.'Joj!Vedno mi teži s to Fijono kot bi bil moj oče.Odgovorila sem mu'Dokler je občinstvu vseč je vredu.'Bil je osupel in brez besed.Jaz pa sem vesela elegantno odšla do svoje omarice,ko pride do mene vsa jezna Lola.Jezno vpije name'Če mi nočeš nič slabega nehaj biti tako dobra!Saj si mi rekla,da ne plešeš zato,ker bi ti tako rada!'To mi je govorila,kar naprej.Tako mi gre na živce kot moj učitelj.Saj ni čudno,da se enako obnašata do mene ko pa je moj učitelj njen oče,ki bi zanjo naredil vse.Preoblečem se, popijem požirek vode in se odpravim s kolesom domov.Ko pridem čez prag hise me mami kot vedno ogovori'Kako je slo?'Nic se mi ni dalo zato sem ji utrujeno rekla'ti povem jutri.Zaspana sem.'Mami pokima.Jaz pa stečem po stopnicah v svojo sobo in se vrzem na posteljo.
--------------------------------------------------
Upam,da vam je zgodba vseč.