Živjo!
To bo moja . zgodba v pisalnici in upam, da vam bo všeč. Danes bo malo krajše, kot uvod, naslednja pa bodo velikooooo daljša. Deli bodo izšli približno vsak teden. Če vam bo všeč spremljajte, komentirajte in se naročite name!

"Zakaj jaz?!" sem zopet zavpila in se zaklenila v svojo sobo. Doma smo se ponovno prepirali, ker nisem na sprehod peljala svoje psičke Šapke. Bila je moja najboljša prijateljica, še posebaj v hudih časih. Mami Jacqueline je zopet govorila, da ima ona največ opravkov z Šapko, čeprav mislim, da jih imam največ jaz. Skoraj vsak teden se takole prepiramo, tega res ne maram. Naš odnos poskušam pri večerji vedno poboljšati in popraviti, ampak zdi se mi, da starša v tem uživata. Danes sem se odločila, da me ne bosta več videla zunaj sobe. Razen seveda, ko bom crkljala Šapko, res je izjemna psička. Ker sem edinka, mi pomeni prav vse. Preoblekla sem se v svojo spalno srajico in se ulegla na posteljo. Odprla sem kjnigo, in začela brati. Berem skoraj cel dan. Med odmori, po in pred poukom, zvečer... Mogoče me zato noben ne mara? Nevem no, saj skoraj nihče noče biti moj prijatelj, ker sem odličnjakinja. Vsi me vedno začudeno pogledajo, ko učiteljica naznani, da sem dobila 107 točk od 100-tih možnih. Zame je to vsakdanja stvar. Počasi sem ugasnila luč, saj so se mi oči že začele zapirati. Vedela sem le, da je jutri nova možnost za moj uspeh.

To je prvi del, naslednji del pa upam, da pride čim prej!Upam, da vam je všeč, če vam je lajkajte komentirajte in se naročite name!
Lp
Objavil/a pred 10 sekundami
Moj odgovor: