"Alex, ali imaš vse pripravljeno za šolo?" ga vprašam. "Pa saj imam še en dan časa!" se pritoži. "Dobro veš, da jutri gremo k najinima sorodnikoma Danielu in Sofii." mu odgovorim. Ko si je pripravil šolsko torbo je prišel do mene in rekel: "Bi igrala fortnite z mano?" "Seveda!" mu odgovorim. Igrala sva pol ure dokler ni prišla v sobo babi Emma. "Dovolj je bilo igric za danes. Pridita na večerjo." reče. Za večerjo smo imeli palačinke. Drugo jutro smo že ob 10. bili pri Danielu in Sofii doma. Sofia je stara 10, Daniel pa 12 let.
"Ali bi radi šli na sprehod in vmes kupili še pico?" nas vpraša Danielova mama. "Ja lahko." sva odgovorila jaz in Daniel.
Sofia in Daniel sta nama z Alexom kazala kam moramo zaviti. Prišli smo do restavracije in si ogledali cenik. "En pečen krompirček in eno pizzo za na pot, prosim." rečem. "Takoj bo. To bo pa 8,50€." odvrne gospod. Podali smo se na pot. "Upam, da nas ne bo ujela nevihta." reče Alex. "Prej bomo šli še v gozd." odločno odvrne Sofia. Po 7. minutah smo ža bili v gozdu. Na leseni tablici je pisalo DEATH FOREST (gozd smrti). Začutila sem strah. "Dajta no, saj sploh ni strašljiv." je Daniel rekel meni in Alexu. "Če nas bo pa ujela nevihta bomo pač šli v najino hišico na drevesu." me potolaži Sofia. Sedli smo ob reki in začeli jesti pečen krompirček dokler...
"O, ne! Rdeča kaplja!" sem se prestrašila. Kaplje so kar padale in padale. Šele čez dobrih 5 sekund je Alex ugotovil, da je to rdeča se kri! Ko je nekaj kapljic padlo v reko je ta postala živo rdeča. "Daniel, kaj se dogaja?" je zaskrbljeno vprašala Sofia. "Še nikoli v teh 2. letih se ni zgodilo kaj takega!" je vzkliknil. "Karkoli samo pojdimo že v hišico!" ga je priganjal Alex.
Začeli smo teči in ko smo našli hišico bili celi krvavi. "O nee!" je potrto rekel Alex. "Kaj pa je?" je vprašal Daniel. "Saj vidiš, da ni lestve ali kaj podobnega!" je odgovoril. "In zdaj bomo morali še plezati." potrto reče Sofia. "Jaz mislim, da znam plezati. Jaz bom pomagala Sofii, ti pa Alexu." rečem Danielu.
"Ali te naj nesem ali boš zmogla sama?" jo vprašam. "Prosim nesi me vse me boli." Drevo je bilo še kar visoko a sva v manj kot 2. minutah prišli na balkon hišice. Počakali sva fanta in vstopili v hišico. Prestrašili smo se, ko smo na tleh videli...

Upam, da vam je zgodba všeč. Alex.