Pisalnica
Odprla sem paket in ji pokazala Bello ter rekla: “Prosim, nikomur ne povej. Ampak zaenkrat je edina ki me pomiri, zato sem jo vzela s sabo v šolo.”
“OK ni problema, nikomur te ne bom izdala.”
Odpravili sva se naprej in se pogovarjali. Počasi sva prišli do šole, kjer sva se preoblekli in vzeli zvezke. Ker nisem imela ure, namreč pozabila sem jo dati na roko zjutraj, sem se zelo in celo preveč obirala in seveda je že zvonilo.
Odhitela sem v učilnico. Mislila sem, da bo učiteljica že spet prišla pet minut po zvonenju in bom prišla še pravočasno, vendar sem si za vsak primer izmislila izgovor. Vendar je bila učiteljica že v razredu in me je ravno označila da manjkam, ko sem stopila v razred. vsi so me pogledali, jaz pa sem rekla: “Oprostite za zamudo, gospa. Se ne bo ponovilo.”
Ko sem rekla, da se ne bo ponovilo, sem se malo zlagala ker bom zamudila še stotisočkrat.
“No, no Aryen. Zakaj pa že spet zamujamo?”
“Kako to mislite že spet?”
“Pa poglejmo. V zadnjem mesecu si k mojim uram zamudila že najmanj petkrat.”
“Ne lažite! Aryen je letos zamudila petkrat!” se je oglasil eden od sošolcev in Chrisovih prijateljev, ki sem mu očitno všeč.
“Oprostite, gospa. Ampak nekaj dni nazaj mi je umrl oče in sem včeraj težko zaspala. Mislim, da sem zaspala ob polnoči ali nekaj takega. Danes zjutraj sem preslišala budilko in se zbudila eno uro kasneje,” sem se zlagala. To je bilo čisto mimo od resnice.
“Razumljivo, ampak pri moji uri si zamudila petkrat in nabralo se je za eno neupravičeno uro!” je odgovorila z zlobo v očeh. Ne mara me samo zato, ker imam boljše ocene od njene razredne ‘ljubljenke’ Anne.
Ta ura je res dolgočasna. To! Končno dočakan zvonec! Naslednjo uro imamo slovenščino. Dolgčas. Ampak najprej grem na stranišče. Odprem škatlo in ven vzamem Bello. Začne rahlo cviliti. Žalostno me pogleda, kot bi hotela reči: “Aryen, zakaj si me pripeljala s sabo? Preveč glasno je!”
“Saj bo Bella, no,” sem ji šepnila.
Dala sem ji zapit. Popila je vse. In zdaj bova šli še ven. Med odmorom lahko hodimo ven. Z Bello bova šli na skrivaj. Kot skriven potep po šoli.
__________________________________________________________________
*modra*Ojla! No, kakšen se vam zdi ta del? Upam da v redu! Bom zlo vesela komentarjev in odgovorov!*modra*
“OK ni problema, nikomur te ne bom izdala.”
Odpravili sva se naprej in se pogovarjali. Počasi sva prišli do šole, kjer sva se preoblekli in vzeli zvezke. Ker nisem imela ure, namreč pozabila sem jo dati na roko zjutraj, sem se zelo in celo preveč obirala in seveda je že zvonilo.
Odhitela sem v učilnico. Mislila sem, da bo učiteljica že spet prišla pet minut po zvonenju in bom prišla še pravočasno, vendar sem si za vsak primer izmislila izgovor. Vendar je bila učiteljica že v razredu in me je ravno označila da manjkam, ko sem stopila v razred. vsi so me pogledali, jaz pa sem rekla: “Oprostite za zamudo, gospa. Se ne bo ponovilo.”
Ko sem rekla, da se ne bo ponovilo, sem se malo zlagala ker bom zamudila še stotisočkrat.
“No, no Aryen. Zakaj pa že spet zamujamo?”
“Kako to mislite že spet?”
“Pa poglejmo. V zadnjem mesecu si k mojim uram zamudila že najmanj petkrat.”
“Ne lažite! Aryen je letos zamudila petkrat!” se je oglasil eden od sošolcev in Chrisovih prijateljev, ki sem mu očitno všeč.
“Oprostite, gospa. Ampak nekaj dni nazaj mi je umrl oče in sem včeraj težko zaspala. Mislim, da sem zaspala ob polnoči ali nekaj takega. Danes zjutraj sem preslišala budilko in se zbudila eno uro kasneje,” sem se zlagala. To je bilo čisto mimo od resnice.
“Razumljivo, ampak pri moji uri si zamudila petkrat in nabralo se je za eno neupravičeno uro!” je odgovorila z zlobo v očeh. Ne mara me samo zato, ker imam boljše ocene od njene razredne ‘ljubljenke’ Anne.
Ta ura je res dolgočasna. To! Končno dočakan zvonec! Naslednjo uro imamo slovenščino. Dolgčas. Ampak najprej grem na stranišče. Odprem škatlo in ven vzamem Bello. Začne rahlo cviliti. Žalostno me pogleda, kot bi hotela reči: “Aryen, zakaj si me pripeljala s sabo? Preveč glasno je!”
“Saj bo Bella, no,” sem ji šepnila.
Dala sem ji zapit. Popila je vse. In zdaj bova šli še ven. Med odmorom lahko hodimo ven. Z Bello bova šli na skrivaj. Kot skriven potep po šoli.
__________________________________________________________________
*modra*Ojla! No, kakšen se vam zdi ta del? Upam da v redu! Bom zlo vesela komentarjev in odgovorov!*modra*
Moj odgovor:
Sram me je
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Stiska in ne znam se odpreti ljudem
Zadnje čase doživljam zelo veliko stisko zarafi pritiska v šoli saj mi nič več ne gre zato so thdi moji treningi odbojke slabši. problem je ker vedno ko se poskušam pogovoriti z ljudmi o mojih čutvih se potem počutim zelo ashamed in me je sram in to obžalujem. zgodilo se je, da sem se zelo slabo počutila na treingu odbojke in je to trener opazil in me vprašal kaj je. vsedla sem se in se z njim pogovarjala in mi je svetoval in pomagal in zdaj se počutim cel čas sramotno pred njim. zahvalila sem se mu 3x a vseeno me je sram in ne vem zakaj samo čudno je, zvija me v trebuhu ker sem mu to povedala. ne vem kako se naj soočim z njim. odbojko treniram zdaj drugo leto in dejansko nikoli nisem izvedela kdaj ima rojstni dan tako da kak je normalen način da vprašam kdaj ma rojstni dan ko bom na samem z njim da se mu zahvalim nekako?
Vprašanje
Kako ti je všeč nova rubrika Hormoni in demoni?
Zelo mi je všeč. To so teme, ki me zelo zanimajo.
(38)
Take vsebine so vedno dobrodošle. Všeč mi je.
(57)
Nič posebnega , že vse vem.
(20)
