“...in danes je v klubu za športe ‘vampir’ napadel trinajstletnika…” je rekla novinarka.
Kako sem jezna na te medije! Vedno imajo eno uro po dogodku že o tem vse informacije. Ah, ne bom gledala televizije, kar spat bom šla. Odšla sem v posteljo. Že po nekaj minutah sem zaspala.

O, ura je pet zjutraj. Zakaj sem se sama od sebe zbudila tako zgodaj? Saj res. Chris je v bolnišnici in sem ga čakala, da mu končajo operacijo. Nato pa sem direktno odšla v posteljo, takoj ko sem prišla domov. Ja in zaspala sem od sedmih zvečer.
No ja, Bella je ležala na moji preprogi in še mirno spala. Vstala sem iz postelje in se usedla k Belli na preprogo. Takoj se je zbudila in mi dala glavo na kolena. Usedla sem se na posteljo in dvignila Bello k sebi v naročje. Ampak je itak takoj splezala nazaj dol na preprogo. Z nočne omarice sem vzela knjigo in jo očitno brala eno uro in pol, ker je ura že pol sedmih. Oblekla sem se in na hitro peljala Bello na sprehod, pojedla zajtrk in nazadnje prišla na idejo. Šla sem v klet in prižgala računalnik. V wordu sem oblikovala nalepko za paket v velikosti A5 formata. V tiskalnik sem dala A5 nalepko in počakala, da se nakopira. Medtem sem odšla v drugo sobo in si izbrala malo večjo kartonasto škatlo. O, super, nalepka je nakopirana. Ugasnila sem tiskalnik in vzela nalepko. Ogledala sem si jo. Izgledala je nekako takole:
Za: Chris Wolfsdorf
Vsebina: Zvezki in rokovniki
Cena: 25,33€

Super izgleda! Nalepila sem jo na škatlo. Vse skupaj sem odnesla v dnevno sobo.
V svojo sobo sem še skočila po šolsko torbo. Bello sem dala v tisto kartonasto škatlo, ki sem jo prej prinesla. V svojo torbo sem zmetala še nekaj Bellinih priboljškov in posodico za vodo. Spomnila se se še, da ji bom med odmorom mogla dati zapit in se bom zaklenila v wc. Ampak bo malo čudno če bom na umivalnik prišla natočit vodo v pasjo posodo. Zato sem vzela še plastenko za vodo, da ji bom lahko dala zapit.

Pripravila sem si torbo in jo vrgla na rame. Vzela sem še Bello v škatli in odprla vhodna vrata. Zaklenila sem jih. Danes me je pred ulico počakala moja soseda Anaya in ne Lara.
“Živjo. Oprosti ker sem pozna, ampak sem morala spakirati tale paket,” sem ji povedala.
“V redu je. Saj zamujaš samo pet minut.”
“Hvala da me razumeš, Anaya.”
“Mimogrede, kaj je v paketu? Pač zanimam me.”
Odprla sem paket in ji pokazala Bello ter rekla: “Prosim, nikomur ne povej. Ampak zaenkrat je edina ki me pomiri, zato sem jo vzela s sabo v šolo.”
“OK ni problema, nikomur te ne bom izdala.”
Odpravili sva se naprej in se pogovarjali.
________________________________________________________________________________
Ojla!
Kak ste? Upam da vm je moja zgodba ok pa Nani izpovnla sm tvoj nasvet in bojo zj mau dalši deli!