Hi!
Hvala za vse prijazne komentarje in lajke v prejšnjih delih. Hvala tudi, ker vas toliko spremlja zgodbo!

KRIMINALIST RODRIGUEZ
Bila je... "Emily?" začudeno vprašam. "Kaj počneš tu? Morala bi biti v bolnišnici. Saj si ranjena!" Zavzdihne in reče: "Vem, kriminalist. Zato pa mi tudi lahko pomagate priti do kavča, ker sem v tem času že dobesedno otrpnila in se niti slučajno ne morem premikati." Odkorakam proti njej in ji pomagam sesti na kavč. Potem jo vprašam: "Zakaj si sploh tu?" Jezno me pogleda in reče: "Zato, ker mi nihče ne želi povedati, kaj za vraga se dogaja!" "Žal ne smem izdati podatkov o preiskavi. Za to se..." začnem, ko me prekine: "Kriminalist Lucas Rodriguez, takoj mi povejte, kaj se tukaj dogaja, če ne..." Tukaj jo je zaustavilo. "Če ne...?" jo vprašam in se nasmehnem. Ona me pa že ne bo dobila. Čeprav mi je všeč, da je tako vztrajna pri svojem. "Če ne..." poskuša nadaljevati, a spet zgubi nit govorjenja. "Oh, pozabite že nato, kaj vam bom naredila, samo povejte mi že enkrat!" No, pa ji je prekipelo. Zavzdihnem in ji povem vse. O smrti mojega šefa in še o Sophii. Tiho je poslušala in si grizla ustnico. Potem končno končam zgodbo. Takrat končno odpre usta, da bi nekaj pripomnila, ampak ravno takrat pri vratih pozvoni. Vstanem in se odpravim proti vratom ter jih odprem. Nikogar ni. Namrščim se in se ozrem okoli. "Kdo je?" zakliče Emily iz dnevne sobe. "Ne vem, nikogar ni videti," ji odgovorim. Potem se obrnem, nakar me nekaj potegne skozi vrata in me odvleče stran. Zavpijem, da opozorim Emily. Ta kmalu priteče do vrat in v grozi odpre usta. Potem zakriči, jaz pa začutim močan udarec po glavi in pred očmi se mi stemni. V glavi mi odmeva Emilyin krik, potem pa vse utihne. Nato padem v nezavest.

Upam, da vam je bilo všeč!