Pisalnica
Hi!
Upam, da se še spomnite, kaj se je zgodilo v prejšnjem delu:wink:. No, zdaj pa kar na zgodbo. Uživajte v branju!
Pred menoj ni ničesar. Kdo me je potem lovil? Za sabo spet zaslišim korake in ravno ko se želim obrniti, se prebudim. Ležim na postelji v sobi. Zmedena se ozrem okoli sebe in pograbim telefon. Ura je 4:36. Zavzdihnem in se uležem. Slišim, kako se Annabella premakne. Potem me vpraša: "Kaj sta potem s kriminalistom počela tako dolgo?" Ojoj. Torej nisem samo sanjala. Pograbi me panika. Kako sem se znašla tu, če sem bila pred temi sanjami o gozdu še vedno v hiši Moorovih. "Emily!" zašepeta Annabella. Zdrznem se in ji hitro odgovorim: "Postavil mi je nekaj vprašanj, potem pa sva odšla k Harperini družini." "O. In kaj sta počela pri Harperini družini?" "Pogovarjali smo se," ji odgovorim. V mesečini vidim, kako strmi vame. "Si prepričana, da si v redu, Emily?" me šepetaje vpraša. Pogledam jo in odgovorim: "Ne." Nekaj časa v tišini leživa, potem pa postopoma zaspiva.
Spet se znajdem globoko v gozdu za hišo Moorovih. Za sabo tokrat zaslišim počasne korake. Obrnem se, ampak spet nič ne vidim. Nenadoma me nekaj zagrabi za roko. Prestrašeno se ozrem proti njej, vendar vidim samo sledi. Še vedno čutim dotik, ampak ničesar ne vidim. Takrat pa me nevidna stvar zaluča v zrak. Poletim in butnem v drevo. Stokajoče se poberem na noge, ampak spet takoj zletim nazaj na tla, saj stvar skoči name. Poskušam se braniti. Stvar grabi proti meni, potem pa naju prekine prediren zvok.
Potna se zbudim. Zaslišim zvok budilke. Zavzdihnem. Vstanem, se preoblečem in nekaj malega pojem. Potem odidem na pouk. V učilnici se usedem zraven moje sošolke Emelline. Od Harperine smrti mi pomaga prebroditi te dni in za to sem ji zelo hvaležna. "Živjo," jo pozdravim. Nasmehne se mi in odzdravi:" Ojla. Ti lahko samo nekaj predlagam?" Pokimam. "Po mojem jaz nisem več dovolj velika tolažba zate," reče in zavzdihne. Potem še doda: "Po mojem bi se morala iti pogovoriti s šolsko psihiatrinjo, Emily."
To je to za danes. Če vam je bilo všeč, kot vedno pritisnite :heart:. Naslednji del verjetno pride jutri, do takrat pa še naprej uživajte v vikendu!
Upam, da se še spomnite, kaj se je zgodilo v prejšnjem delu:wink:. No, zdaj pa kar na zgodbo. Uživajte v branju!
Pred menoj ni ničesar. Kdo me je potem lovil? Za sabo spet zaslišim korake in ravno ko se želim obrniti, se prebudim. Ležim na postelji v sobi. Zmedena se ozrem okoli sebe in pograbim telefon. Ura je 4:36. Zavzdihnem in se uležem. Slišim, kako se Annabella premakne. Potem me vpraša: "Kaj sta potem s kriminalistom počela tako dolgo?" Ojoj. Torej nisem samo sanjala. Pograbi me panika. Kako sem se znašla tu, če sem bila pred temi sanjami o gozdu še vedno v hiši Moorovih. "Emily!" zašepeta Annabella. Zdrznem se in ji hitro odgovorim: "Postavil mi je nekaj vprašanj, potem pa sva odšla k Harperini družini." "O. In kaj sta počela pri Harperini družini?" "Pogovarjali smo se," ji odgovorim. V mesečini vidim, kako strmi vame. "Si prepričana, da si v redu, Emily?" me šepetaje vpraša. Pogledam jo in odgovorim: "Ne." Nekaj časa v tišini leživa, potem pa postopoma zaspiva.
Spet se znajdem globoko v gozdu za hišo Moorovih. Za sabo tokrat zaslišim počasne korake. Obrnem se, ampak spet nič ne vidim. Nenadoma me nekaj zagrabi za roko. Prestrašeno se ozrem proti njej, vendar vidim samo sledi. Še vedno čutim dotik, ampak ničesar ne vidim. Takrat pa me nevidna stvar zaluča v zrak. Poletim in butnem v drevo. Stokajoče se poberem na noge, ampak spet takoj zletim nazaj na tla, saj stvar skoči name. Poskušam se braniti. Stvar grabi proti meni, potem pa naju prekine prediren zvok.
Potna se zbudim. Zaslišim zvok budilke. Zavzdihnem. Vstanem, se preoblečem in nekaj malega pojem. Potem odidem na pouk. V učilnici se usedem zraven moje sošolke Emelline. Od Harperine smrti mi pomaga prebroditi te dni in za to sem ji zelo hvaležna. "Živjo," jo pozdravim. Nasmehne se mi in odzdravi:" Ojla. Ti lahko samo nekaj predlagam?" Pokimam. "Po mojem jaz nisem več dovolj velika tolažba zate," reče in zavzdihne. Potem še doda: "Po mojem bi se morala iti pogovoriti s šolsko psihiatrinjo, Emily."
To je to za danes. Če vam je bilo všeč, kot vedno pritisnite :heart:. Naslednji del verjetno pride jutri, do takrat pa še naprej uživajte v vikendu!
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
zanimiv del... bi bilo pa fajn, da bi bilo daljše :)
0
Moj odgovor:
Nenaa
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Težave s simpatijo
Živijo! jaz mam eno težavico. imam simpatijo in ne morem nehat razmišljat o njem! mela sem že prej simpatije, ampak on je res tisti, ki mi je resnično všeč, ne zato kr je lep ampak kr je spoštljiv, prijazen in vljuden. jaz sem nova na soli, on je leto starejši in je res zlo prijazen z mano in rabim nasvet kako se zacet pogovarjat z njim kr me je strah. sucer me on kdaj kaj vprasa ampak se ne meniva dosti.
druga stvar je da sem zelo žalostna kr ma on baje visoke standarde in ni šans da bi bil zmano. ena sosošolka je bla tut u njega in se pogovarjala z njegovimi sošolci in rekli da ga raje pusti ampak jaz ne morem.
prosim svetujte samo kako naj se začnem družit z njim (v šoli), kako naj mu do konca šolskega leta povem da mi je všeč brez da bi se osramotila pred celo šolo.
druga stvar je da sem zelo žalostna kr ma on baje visoke standarde in ni šans da bi bil zmano. ena sosošolka je bla tut u njega in se pogovarjala z njegovimi sošolci in rekli da ga raje pusti ampak jaz ne morem.
prosim svetujte samo kako naj se začnem družit z njim (v šoli), kako naj mu do konca šolskega leta povem da mi je všeč brez da bi se osramotila pred celo šolo.
Vprašanje
Kako ocenjuješ rubriko Šport?
Všeč mi je takšna, kot je.
(4)
Raje kot novičke bi imel/a članek, ki se posveti enemu športu posebej.
(4)
Šport me na sploh ne zanima.
(3)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
Vav!!!!Kr mal me je strah!!!:clap::clap::clap::clap::clap::kissing_heart::kissing_heart::k
