... "Živjo, jaz sem Lexi.", je pozdravila deklica, ki jo je učiteljica presedla zraven Sarah. "Zdravo" je nekoliko presenečeno odgovorila Sarah. Lexi se je zdela prijazna deklica. Imela je ravne, temne lase in njene zeleno-modre oči so se svetile ob žarkih sonca, ki so svetili čez učilnico. Bila je dobra učenka, skoraj odličnjakinja. Sarah bi bila vesela kakšne nove prijateljice. "Dringggg", zazvonil je zvonec. Šolski dan se je končal. Sarah je hitro pobrala svoje stvari in zapustila učilnico. Lexi je živahno stopicljala za njo. "In, kako si kaj?" je začela pogovor. "Mah uredu.", je tiho odgovorila Sarah. "Si nova? Lansko leto te ni bilo na tej šoli,kajne?" je nadaljevala Lexi, ne da bi se zmenila za Sarahino nejevoljo. "Ja, pred kratkim smo se preselili..." je začela Sarah, tokrat malce bolj glasno, a jo je Lexi prekinila. "Res? Kam pa?" je zanimalo Lexi. Sarah ni vedela njihove hišne številke, zato je z Lexi prehodila pot od šole do njenega doma, da bi ji pomagala. Lexi je bila zelo živahna, klepetava in radovedna. Sarah je postajala vedno bolj všeč. Nekako je kar izžarevala veselje iz sebe in Sarah spravila v boljšo voljo, saj je bila še vedno nekoliko žalostna, zaradi selitve, pa tudi o dnevniku je ves čas razmišljala. Celo pot sta se pogovarjali... Ko sta nenadoma prispeli do Sarahine hiše. Čas jima je tako hitro minil. Lexi je videla hišo in začudeno obstala. "Kaj? To je tvoja hiša?" je rekla, s nekoliko krhkim glasom. "Jaaa..." je zmedeno rekla Sarah. Tako čudno je bilo, Lexino veselje in sreča sta se kar naenkrat spremenila v strah in presenečenost. Sploh je ni prepoznala.