Samo malo je manjkalo, da bi pisala najboljšo petico v razredu in tako spet osrečila starše. A kaj naj, ko imam v razredu tekmeca. Že tako ali tako sem bila najboljša v razredu in odlična ocena je zame že tradicija, odkar pa je prišel ta Taj... Je on učiteljičin ljubljenček, saj poleg dobrih ocen tudi pomaga zlagati njene teste. Učiteljica mu popolnoma zaupa in včasih se mi zdi, da se mi dogaja krivica. Tako kot zdaj.

"Spet nisi najboljša, kajne? Zdaj se pa pojdi cmerat v kot, piflarka," se je oglasil Denis. Zelo rad ponižuje druge, saj sam ve, da ni nič kaj boljši. A zdaj... sem se počutila majhno. Čeprav sem skoraj največja v razredu, sem se naenkrat zmanjšala ob Denisovih besedah, kot, da nisem nič več vredna od njega. In res, na plan so mi prišle solze. Stekla sem na stranišče in počasi hlipala. Nihče ni prišel pome. Že tako ali tako sem občutljiv človek in marsikaj me spravi v jok. Še celo knjiga!

Pri kosilu sem spet sedela sama in takrat se mi je to zdelo super. Nikoli nisem potrebovala prijatelja, ki bi me tolažil, čeprav sem včasih ljubusumna na junake iz knjig, ki so jih imeli vsi radi. Ampak oni so reveži, niso dovolj močni, da bi se sami tolažili.

Kosilo je bilo nagnusno. Riž, z morskimi sadeži in neko zelo slano polivko. Pomislila sem na glavno kuharico. Mlada lepotica je, ima dolge blond lase spete v figo ter lepo izklesano telo. Včasih se mi je zdelo, da je morska deklica, saj vsake počitnice hodi na morje tudi, ko je zima. In danes je spet ta ogabni riž, morkse sadeže je pa najbrž nabrala prav ona.

Naenkrat se pred mano pojavi starejši brat, Peter. "Dajmo Sofia, pohiti, saj veš da se nam mudi na mamičin koncert," mi zabiča. Ubogam ga, saj nisem imela razloga, da ga ne bi.

Najina mami igra violino v orkestru in redno hodi po svetu na koncerte, zato je ne vidimo pogosto. Med šolskimi tedni jo lahko vidimo le v televiziji na koncertih, ob času počitnic pa je lahko doma.

Kot naročeno, pojem že po treh minutah, odnesem pladenj in stečem do omaric. A kot vedno, spet ni šlo vse po maslu. "Kam se ti pa tako mudi? Na piflarski krožek?" se je oglasila Mia, najpopularnejše dekle v našem razredu. Zelo je podobna Denisu, le še bolj vzvišena, nesramna in tečna. Trudim se jo ignorirat, a ne odneha. Prime mojo torbo in jo vrže kar nekaj metrov daleč. "Kaj spet želiš Mia?" jo trmasto pogledam in prav jezno čakam na njen odgovor. "Oh, samo skrbi me, da ne boš padla od vsega hitenja." Ona in njena prijateljica se zlobno zasmejeta, meni pa ni do smeha, saj tudi njene "fore" niso kaj dosti napredne. Obujem se in se sprehodim do torbe. Mie niti ošinem ne in že odidem. Čeprav še nekaj govori za mano, je ne poslušam, saj vem, da me doma spet čaka smisljenje sami sebi.