Tisto noč nisem nič spala bila sem v strahu,bilo me je res na smrt strah.V moji glavi sem si ponavljala vprašanja.Kaj ,če ne ozdravi?Komu bom lahko potem tako zaupala?Okoli pete ure zjutraj je k meni v sobo prišla mami.Hitro sem zaprla oči in se delala kot,da spim.Slišala sem njen drhteč glas ,ji je nekaj govoril "Oh punci moji zelo vaju imam rada upam,da se bo še vse dobro izteklo"Potem pa se nisem mogla več zadrževati objela sem jo in ji dejala"Mami jaz te imam rada še bolj".
***
Naslednje jutro se morala v šolo,saj je bil torek.Pojedla sem zajterk ,se stuširala in odšla na avtobusno postajo.Tam se mi je zdelo ,da me vsi gledajo sicer je bil tam samo en starejši moški in dve punci,ki hodita na isto šolo kot jaz,ampak občutek je bil tak kot,da nekaj vejo.Čez nekaj minut se je pripeljal avtobus šla sem nan in se vsedla zraven najboljše prijateljice.Pogovarjale sve se dogaj običajne stvari.Nisem pa ji še hotela povedati za mami.Prvo uro smo imeli slovenščino.Tja sem odšla samo jaz saj sve v različnih razredih.Hoja do učilnice je bila mučna zdelo se mi je kot,da me vsi opazujejo.Vsopila sem v učilnico in se razgleda nikogar ji bilo."Čudno vedno je kdo že tako zgodaj v šoli"sem si dejala.Vsedem se za svojo mizo pripravim potrebščine in nevem zakaj se iz mene izlijejo solze.Iz nevem pa kar naenkrat slišim glas"Zakaj pa jokaš?"V strahu sem pogledala nazaj bil je moj fant Danijel.Odvren mu "Nič ni samo nekaj mi je padlo v oko"Vidim ,da mi ne verjame.Vsede se zraven mene in me objame.Reče mi"Lahko se zjokaš nikogar ji v učilnici razen midva"Ta dan sem bila še bolj vesela in ponosna ,da imam takega fanta kot je Danijel.