KLIC


Tia se je zdrznila, saj tega ni pričakovala. Iz zanimanja je sledila zvoku zvonjenja po hodniku. Zvonil je staromodni stacionarni telefon. Pogledala ga je postrani, saj je bila vajena modernih mobilnih telefonov, čeprav ga še ni imela. Po nekaj trenutkih buljenja v telefon se ji je pridružila mama in se malo presenečeno z dvigom slušalke oglasila: »Sarah Seven pri telefonu, prosim?!«. Njen dobri stari nasmešek je z vsako besedo bolj zbledel. Čez minuto ali dve prikimavanja in odgovarjanja z ''Ja seveda'' je odložila slušalko nazaj na stojalo in se obrnila k Tii. »Klicali so glede tega, kar mi že vemo. Torej, da so pošasti v Sperantiji. Zdaj kličejo vsakega novinca in vse tiste, ki so se po dolgem času vrnili v Sperantijo, da jih opozorijo, naj ne zaupajo nobenemu sumljivemu. Mi smo to na žalost ugotovili na krut način.« Za nekaj trenutkov je utihnila, kot da bi želela še nekaj povedati ampak si ne upa. Tia je to opazila in jo vprašala »Kaj pa je?« in postrani pogledala. Sarah je še nekaj napetih sekund premišljevala nato pa odgovorila: »I-in še to… bilo je tudi nekaj dni, ko so sovražni škratje… nabiralci duš vdrli na našo stran in nekaj ljudi… ubili… in vzeli zmaje… in… oh že preveč kruto je vse! Ti povem drugič!« in odvihrala je skozi vrata. »No to je bilo pa čudno…« si je zamrmrala Tia in odšla za njo.
Našla jo je na starem kavču; sedela je in gledala v nekakšno veliko mapo ali zvezek. Tia je prisedla in pogledala kaj mama lista. Videla je sebe. Kot dojenčico. Mama je imela v mapi shranjene na stotine Tiinih slik. »Iz kje pa si to privlekla?« je Tia vprašala šaljivo, da bi odstranila napetost in žalost. »A greva raje malo ven? Zunaj sem videla lepo gugalnico…« Sarah je še vedno malo pretreseno pokimala in stopili sta ven. Na desni je bil prelep vrt, na katerem je raslo veliko čudnih rastlin in cvetlic. Na levi pa je bilo nekaj velikih in razvejanih dreves; na močni veji enega drevesa je visela velika gugalnica; na drugem drevesu pa je stala majhna hiška. Sarah je sedla na gugalnico ter se kot otrok dvakrat zagugala. To ji je takoj pritegnilo majhen nasmešek na obraz. Pogledala je Tio, ki je že plezala proti hišici in rekla: »Oprosti. Obnašam se kot otrok. Ampak to je kraj kjer… kjer sem preživela več kot polovico svojega življenja in kjer sem postala to kar sem zdaj. In to, da ga počasi uničujejo… A ni bilo že to dovolj, da je Gospa življenja izginila?!« Mapo je trdneje stisnila k sebi, ko se je še enkrat zagugala. Tia, ki je bila že nekaj časa v hiški, pa se je zamislila in nato rekla: »Mi posodiš to mapo, da si ogledam slike?«. »A album misliš? Ja, seveda. Izvoli.« in podala Tii album. Tia si ga je previdno položila v naročje, ga odprla in malo prelistala. Med tem se je k Sarah priplazila čudna žival. Bila je podobna mački, a modre barve in z dvema repoma. Sarah jo je presenečeno a ljubeče pobožala »O! Lola… ti si pa še tukaj?« Modra mačka je veselo zamijavkala in se ovila okoli njenih nog. V tistem trenutku je Tia presenečeno vzkliknila. Z albumom v roki je skočila dol s hišice in stopila k mami. Pokazala je na sliko moškega, ki je objemal Sarah; okoli vratu je imel pripeto enako verižico, kot jo je imela Tia. Na verižici je visel obesek z istim znakom kot na Tiini verižici! Bil je nekakšen rob srčka, notri pa sta bili dve črti, kot kazalca na uri. Prepoznala ga je; prav tega moškega je videla v viziji, ko jo je napadla Matty ampak… To je bil tudi njen oče! Zdaj se ji je posvetilo koga je videla v viziji! Sarah in Tiin oče sta na sliki stala pred to hišo in ob njiju je stala prav ta modra mačka, ki se je vila mami okoli nog. »Zakaj ima isto verižico kot jaz?« Sarah je pogledala sliko in se nasmehnila: »To je tvoj oče Tia.« »To že vem!« ji je Tia skočila v besedo. »Tistega dne, ko je izginil… si izginila tudi ti skupaj z njim,« je mama nadaljevala kot, da je Tia ne bi prekinila. »Ti si se naslednji dan nazaj prikazala, njega pa ni bilo nikoli več nazaj… tega je že osem dolgih let. Iskala sem ga, a ga nisem našla… Tista verižica, ki jo nosiš ti, je bila njegova… imela sva enaki: vsak svojo. Tistega dne, ko si se prikazala, si imela njegovo verižico in listek, na katerem je pisalo VERIŽICA ZA TIO, RAD VAJU IMAM. Zato sem jo dala tebi. Svojo imam spravljeno v škatlici na podstrešju te hiše.« Sarah je nehala pripovedovati in Tia jo je objela: »Mami! To je preteklost! Ne bodi žalostna! Jaz ga bom šla iskat! Vem da je živ.« »Ko bi bila jaz tako sigurna…« je Sarah tiho pripomnila. »Vem, da je živ, ker sem prav njega videla v viziji, ko me je napadla Matty, zdaj se mi je posvetilo!« Sarah je ob teh besedah dvignila pogled in oči so se ji zasvetile; tudi njen nasmešek se je počasi vračal. Tia jo je želela odvrniti od grdih misli in jo malo razvedriti: »Zdaj sva v Sperantiji! A mi pokažeš malo naokoli?«. Sarah je vstala iz gugalnice, Tio prijela za roko in ji odločno rekla: »Prav imaš! Razkazala ti bom našo vasico, ampak ti mi pa moraš povedati še kaj več o tvoji viziji.« »Velja!« In sta šli.


OLLEH! Hvala, ker si prebral/a tole zgodbo!!!
IIIIIIIIIIIIIN TUKI JE TA 10. DEL!!!!!
JES! Kamen se mi je odmaknil iz srca ki sem končno spet objavla!
Upam, da si užival/a v branju!
Tu so prejšnji deli če te zanima:
9. : https://www.pil.si/pisalnica/objava/zmajska-ljubezen/9
8. : https://www.pil.si/pisalnica/objava/zmajska-ljubezen/8
7. : https://www.pil.si/pisalnica/objava/zmajska-ljubezen/7
6. : https://www.pil.si/pisalnica/objava/zmajska-ljubezen/6
5. : https://www.pil.si/pisalnica/objava/zmajska-ljubezen/5
4. : https://www.pil.si/pisalnica/objava/zmajska-ljubezen/4
3. : https://www.pil.si/pisalnica/objava/zmajska-ljubezen/3
2. : https://www.pil.si/pisalnica/objava/zmajska-ljubezen/2
1. : https://www.pil.si/pisalnica/objava/zmajska-ljubezen
RES OPROSTITE, KER NISEM TOOOOOOOLIKO ČASA OBJAVLJALA! Saj veste... ŠOLA... reeeeeeees oprostite

Upam, da vam je bila zgodba všeč in, da ste uživali v branju!Če vam je bila zgodba všeč pokažite tistemu bledemu srčku kako je biti rdeč,
če imaste predlog komentirajte zelo bom vesela,
če želite biti obveščeni kdaj pride nov del in če vas zanimajo moje objave se naročite name! (ja, ja spet vam težim s tem..)
Torej... če ta del dobi 30 likov bom:
1. ZNORELA ker je to nemogoče
2. Napisala del, ki je dolg za dva
3. Napisala nov del čim prej!
Pač ja... zelo bi bila vesela če nam uspe...
Upam, da je bil del ravno prav dolg in ne preveč dolgočasen!
Lp, *Galaxy Ginny*
P.s.:
dragon girl piše res ful dobro zgodbo ki si zasluži več kot sam 15 ogledov. Prosim če pogledate.
Tuki je linkec:
https://www.pil.si/pisalnica/objava/fire-and-ice/4
RESNO POGLEJTE!