NOV DOM


Na poti v nov dom je Tia ves čas skakala okoli mame Sarah in jo spraševala različna vprašanja kot ''kdaj pridemo?'' in ''kako bo tam?''. Katy je hodila ob Tii in ni vedela, kako bi se vključila v pogovor. Robert je to opazil in se začel z njo pogovarjati. Najprej sta razpravljala o nepomembnih stvareh, naenkrat pa je pogovor stekel o starših. Robert nima staršev in je zato živel včasih pri prijateljih, včasih pa pri prijaznem gostilničarju v Lešničku. Katy je to že vedela; tokrat pa je izvedela še nekaj novega; in sicer da se Robert spominja le pikajočega občutka očetove brade na svojem licu in nasmeška svoje mame. Ko je to razlagal je Katy opazila, da se mu lomi glas zato je temo napeljala na zmaje. Govorila je o elementih in o tem, da komaj čaka, da spozna svojega. Takrat pa se je spomnila: »Mami! Kaj pa Felix in Cherry? Kdaj prideta?«. Helen se je obrnila proti njej in ji odgovorila: »Ne skrbi. Vedno so nekje v bližini in pridejo, ko jih pokličemo.« Prebili so se iz gozda na travnik, in nato zavili na stransko potko. Hodili so po strmini in ravnini.
Ko so končno prišli na vrh hriba so jo zagledali… majhno vasico polno majhnih in nekaj večjih hišk. Po zraku je letelo veliko zmajev. Bili so različnih barv; nekateri so bruhali ogenj, drugi pa vodo in tudi kaj drugega. Tia je kar zacvilila od veselja. Ko sta Katy in Robert prišla do Tie so se vsi trije spogledali kot včasih in dali trojno petko. Sarah se je nasmehnila: »Lahko greste naprej. Se dobimo na robu vasi pri vodnjaku.« Tia se je prva pognala po hribu navzdol. Takoj za njo je bila Katy nato pa še Robert. Tekli so hitro, čeprav je bil hrib strm. Skoraj na koncu spusta pa se je Katy spotaknila in zakričala. Odkotalila se je proti Tii in še njo spodnesla, da sta se obe kotalili navzdol. Na srečo sta se pravočasno ustavili, saj je bilo do vodnjaka le še nekaj metrov. Po takem kotaljenju bi se vsak poškodoval, a se nista…. zaradi čarovnije. Robert se je zarežal in Tia in Katy sta se mu pridružili. Bili so dobre volje saj čarovnije ne vidiš vsak dan. Tia je med kotaljenjem svojo majhno torbico (tisto, ki jo ima vedno s seboj) stisnila k sebi, da se nebi stvari v njej poškodovale. Ko si jo je hotela dati nazaj na ramo je začutila nekaj trdega. Pogledala je vanjo. Tam je bila še vedno slika prijateljev in kamen v obliki srčka. A ni bilo verižice, ki ji jo je podarila mama. Na mesto nje je bil tam spet lok, a tokrat manjši. Zakaj? Tega si ni znala razložiti, a ker se je te dni zgodilo že veliko čudnih stvari, je le skomignila z rameni in se odpravila za Katy in Robertom do vodnjaka. Vodnjak je bil lep in natančno izklesan. Iz njega je tekla voda različnih barv; kot, da bi bile lučke v vodnjaku, a jih ni bilo; le voda je menjala barve.
Sarah in Helen sta kmalu prišli za njimi, le da oni nista tekli ali hodili po hribu, ampak sta ju nesla zmaja Cherry in Felix. Mami sta pristali poleg trojice. »Sem vam že omenila, da smo sosedi?« se je nasmehnila Sarah. »Kaaaaaaaj?!« sta se Tia in Katy začudili. Helen se je obrnila k njima in razložila: »Vsi bomo živeli v isti ulici, vsaka družina v svoji hiški; so pa vse tri hiške med seboj povezane s podzemnim hodnikom, kjer je tudi skupna klet, kjer lahko hranimo živila.« »Kaj pa Robert?« se je spomnila Katy, »s kom bo on živel? Saj ne more biti sam.« »Ne skrbi, jaz bom s teto Martino, sestro mojega očija,« jo je pomiril Robert.
To je bilo že preveč. Punci sta kar poskakovali od veselja, Robert pa se je režal. Sarah se jim je spet nasmehnila in začela hoditi proti hiškam. Pri prvi hiški je ostalim pomignila naj ji sledijo. Prijatelji so takoj stekli za njo Helen pa je še malo počakala in nekaj naročila Felixu in Cherry. Zmaja sta odletela. Nato se je še ona odpravila proti hiškam.
Kmalu so prišli do treh svetlo rumenih hišk, ki so stale druga drugi zelo blizu, a so imele skupno dvorišče. Helen je pomignila Katy in odšli sta proti prvi hiški. Isto je naredila Sarah s Tio, le da sta oni dve odšli k drugi. Robert ni vedel s kom naj gre zato se je nekaj trenutkov sramežljivo prestopal, nato pa so se vrata tretje hiške odprla in iz hiške je stopila ženska postava. Imela je črne lase še navite na navijalkah in nosila je rožnat kopalni plašč. Iz hiše je zadišalo po različnih zeliščih in rastlinah. Ženska je imela prijazen pogled in Robertu je pomignila, da naj pride bližje. »Teta Martina!« Robert je kar stekel do nje in ji padel v objem. Ženska ga je poljubila na čelo in skupaj sta vstopila v Robertov novi dom. Ko je pa Tia vstopila v svojo novo hiško je zazvonil hišni telefon.


Olleh ljudek, ki se ti je dalo prebrat to zgodbo do tukaj!
Zdaj si misliš ali -EHH SPET TA TIPICA Z SVOJO ZGODBO...- ali -JEEEEJ KONČNO NOV DEL!- to je čisto tvoja izbira...
No na srečo ali nesrečo je tu 9. del! Vsaj UPAM, da vam je bil všeč in da ste vživali v branju!!!
Tu so prejšnji deli če te zanima:
8. : https://www.pil.si/pisalnica/objava/zmajska-ljubezen/8
7. : https://www.pil.si/pisalnica/objava/zmajska-ljubezen/7
6. : https://www.pil.si/pisalnica/objava/zmajska-ljubezen/6
5. : https://www.pil.si/pisalnica/objava/zmajska-ljubezen/5
4. : https://www.pil.si/pisalnica/objava/zmajska-ljubezen/4
3. : https://www.pil.si/pisalnica/objava/zmajska-ljubezen/3
2. : https://www.pil.si/pisalnica/objava/zmajska-ljubezen/2
1. : https://www.pil.si/pisalnica/objava/zmajska-ljubezen
Upam, da vam je bila zgodba všeč in, da ste uživali v branju!Če vam je bila zgodba všeč pokažite tistemu bledemu srčku kako je biti rdeč,
če imaste predlog komentirajte zelo bom vesela,
če želite biti obveščeni kdaj pride nov del in če vas zanimajo moje objave se naročite name! (ja, ja spet vam težim s tem..)
Torej... če ta del dobi 30 likov bom:
1. ZNORELA ker je to nemogoče
2. Napisala del, ki je dolg za dva
3. Napisala nov del čim prej!
Pač ja... zelo bi bila vesela če nam uspe...
Upam, da je ta del bil ravno prav dolg in da vas nisem dolgočasila.
Lp, *Galaxy Ginny*