NOV NAČRT


Za žensko je v prostor vstopil zmaj, ki je prej stal za njo. Kar pomanjšal se je in vstopil. Ko se je spet malo povečal a ne do take velikosti kot prej, ker je bil strop nizek, je ženska spregovorila: »Sem Agata in to je Argea.« Zmajevka je v pritrdilo zarenčala. Ženica je stopila do ognjišča in premaknila majhno vazico na polici. Zid se je odprl in razkril veliko sobo, kjer bi lahko še Argea skakala in ne da bi se dotaknila stropa. Ravno, ko je Tia želela vprašati kaj več o sobi, je Argea odskakljala v njeno notranjost in se utrujeno zleknila na tla ter se povečala do prvotne velikosti. »Ja,… kot vidite Argea lahko spreminja velikost… Kaj pa tvoj zmajček?« je Agata nenadoma vprašala Tio. »Em… komaj danes sem ga spoznala…« je odgovorila in proseče pogledala Natsuja, da ji pomaga. Na srečo je razumel njen namig in vprašal: »Kako pa izveš za zmajeve moči? A je potrebno opraviti kakšne preizkuse?«. »Iz kje si pa ti zdaj potegnil preizkuse? Ne! To pokažejo sami, ko so pripravljeni. Kar en dan. Mislila sem, da ima tale deklica… Kako ti je že ime?« »Tia.« je takoj odgovorila. »Ja Tia… Mislila sem, da ima Tia že dlje časa zmaja, ampak, če si ga spoznala šele danes, je povsem normalno, da nisi imela pojma o čem govorim. Ni mi pa jasno kako, da si ga šele danes spoznala, pa imaš že svoje orožje, ki je mimogrede eno najmočnejših na tem svetu?!« je Agata na kratko razložila in vprašala. »Em… pri nas moraš opraviti preizkuse, da sploh lahko poimenuješ žival pa sem mislil…« je malo presenečeno odgovoril Natsu, a ga je Tia kmalu prekinila: »Dolga zgodba. Uh… ja ta nož… kako to mislite eno najmočnejših orožij?« vsi v sobi so bili zmedeni razen prerokinje, ki je delovala čisto mirna in odgovorila: »Enostavno. To so dokazali že pred leti. Vse piše v tej knjigi.« Izza hrbta je privlekla knjigo. Bila je zelo stara in prašna. Nasploh je izgledala, kot da je ni noben odprl že vsaj kakšno stoletje. Knjigo je prerokinja predala Tii v roke, ta pa jo je sprejela. Odprla jo je na naključni strani in na slikah videla čudne živalske lobanje. »Fuj!« je rekla in knjigo podala Natsuju. Ta jo je na hitro prelistal. Njegov obraz je pri tem spreminjal barve »Ta knjiga je uporabna, ampak ni ravno… em… ni ravno pravljica za lahko noč« Tia je razumela kaj je hotel povedati. Knjiga je bila ogabna. »Kako pa jo bomo prenašali, mislim malo prevelika je za v torbico kaj šele v žep!« je Tia vprašala v upu, da zamenjajo temo. »Izberi,« je spet mirno odgovorila Agata. »Kako izberi? Med čim?« Tii ni bilo jasno. »Ja, to kar si rekla… torbica ali žep?« To je Tio še bolj zmedlo. Agata je skomignila in zamahnila z roko. Knjiga je izginila Tia pa je začutila, da je njena torbica postala malo težja. Odprla jo je ampak je bila prazna. Iz radovednosti je potisnila roko vanjo in presenečeno opazila, da je Agata uspela povečati notranjost njene torbice, od zunaj pa je ostala enako velika. Začutila je knjigo, ki je ležala na dnu. »Hvala!« je rekla »Ampak zdaj bi res morali iti…« »Kam pa? A imaš sploh načrt?« je vprašal Natsu, kot, da vsak dan vidiš torbico, v katero lahko pospraviš avto. »Saj nismo junaki iz neke otroške pravljice, da gremo reševati svet!« je nejevoljno dodal. »Od kdaj pa si ti tako len?« mu je jezno vrnila. Agata je ob njunem prerekanju slišala le besedi »reševanje sveta«: »Seveda boste morali rešiti svet, kaj pa drugega! Premagajte Matta…« Ni dokončala stavka, ker jo je Natsu besno prekinil: »Ne! Ne, ne, ne, in ne! Ne grem se junakov in ta tvoj načrt… Pah! Bolj me spominja na kakšnega viteza, ki mora premagati zmaja in rešiti izgubljeno princeso! Oh prosim?!« Agata je mirno nadaljevala: »In mimogrede… morali boste premagati zmaja Gedericka in najti Gospo življenja.« »Natsu!« se je do konca razjezila Tia: »Kaj pa se greš?! Rešila nas je, ti pa si tako nevljuden!« a videlo se ji je, da ta načrt tudi njej ni pogodu. »To je to kar lahko naredim za vas,« je zaključila Agata. »Dovolita mi samo poslati Jansko sporočilo.« Tia je vedela kaj je Jansko sporočilo. Končno nekaj, kar pozna! Jansko sporočilo napišeš na navaden list, ki ga zviješ v letalce, zašepetaš naslovnika in ga na prostem vržeš čim višje. Agata je naredila prav to, Tii pa dala drugi, manjši listek. »Tukaj piše naslov starega prijatelja, ki vam lahko pomaga. Ni ravno kratka pot, a v tednu dni boste sigurno že kramljali z njim.« Ko je to do konca izrekla je odprla vrata hišice, kar je Tia razumela kot slovo. »Hvala za pomoč!« je še rekla in Natsuja odvlekla, Onixa pa odnesla ven iz hišice. »Nasvidenje!« in vrata so zaloputnila. »ZDAJ pa imam načrt,« se je Tia jezno obrnila k Natsuju. Ta je prikimal in pokazal na bližnji gozd: »še vedno nas iščejo. Tam bomo prespali in začeli našo pot do…« Tia je pogledala listek z namenom, da bo Natsujevo poved dopolnila z naslovom in… listek je bil prazen! »Kaj?!« Tia se je obrnila nazaj k hiški a tudi ta je izginila. Zdaj res ni bilo nobene pomoči več. Sama se morata znajti.



:neutral_face::pensive::neutral_face::pensive::neutral_face:um..... ja no hellooo.....
končno se mi je mal dovolj odfuzlalo da objavim nov del:sweat_smile:
upsss objavla nism že 1 mesec....:innocent:
Se pravičavam resssssss ampak se je splačalo ker mam vse zaključeno 5!!!!!!!!!:kissing_heart::sunglasses:
Ja no hvala če si prebral/a celo zgodbo lep dan naprejj:revolving_hearts:
Tu je še prvi del:
https://www.pil.si/pisalnica/objava/zmajska-ljubezen

Če lajkate/komentirate mi boste fullllllll polepšali dan ma ne bom težila:purple_heart:
Ajde byyyyyyyyyy
Lp, *Galaxy Ginny*