GORGEVA MALA SKRIVNOST


Tia se je zbudila v srednje veliki sobi. Imela je bele stene popestrene z raznobarvnimi slikami, ki so zgledale, kot, da bi jih narisali majhni otroci. Njena postelja je bila bela, tako kot tudi njena blazina in odeja. Zraven postelje so na lepih lesenih stolih sedeli Helen, Sarah, Katy in Robert; vsi so imeli pogled uprt v tla. Gorge pa je hodil okoli postelje. Tia je na široko odprla oči, ko je opazila, da ima roke povite in polne obližev. Njeni svetlo rjavi lasje so ležali na blazini… a en pramen je izstopal… ves čas se je prelival med vijolično in črno barvo. Čudno. Torej vsega tega ni sanjala? Pogledala je Katy: »Si v redu?«. Katy se je zdrznila in jo pogledala: »Oh! Končno si budna!« in jo objela. Ko se je spet usedla na stol je rekla: »Ja, jaz sem v redu… Pa ti? Kako se počutiš? Kaj se je zgodilo?«. Tia se je olajšano nasmehnila in se obrnila k mami: »Tisti dve ''pomočnici'' sta bili pošasti mami! Napadli sta naju!« nato je mami opisala vse, kar se je spomnila. Opisala je tudi njun zgled in obnašanje ter, da sta govorili o nekakšni prerokbi. Mama je ostala brez besed, Helen pa je bila videti, kot, da je polna vprašanj a se je obrnila h Gorgu ter vprašala le eno: »A si nam pozabil kaj povedati?«. Gorge se je stresel in skoraj odgovoril, a takrat je Tia opazila Roberta: »Iiih!« je zacvilila »Iz kje pa ti?«. Tia se je prijela roba postelje ter se dvignila v sedeči položaj. Robert se je nasmehnil in rekel: »Tudi jaz sem prišel v Sperantijo… A ti je mama pozabila omenit? V Sperantijo sem vstopil malo za vami. Pred knjižnico sem srečal tudi tvojega očeta Katy.« Zdaj se je obrnil k njej: »Rekel je, da mora nekaj nujno naredit za službo in, da ne bo mogel priti tako kmalu…« spet se je obrnil k Tii: »Kaj imaš v laseh?«. Vsi so jo pogledali, celo Helen, ki je imela oči ves čas na Gorgu. Tia si je čuden vijolično-črn pramen ovila okoli prsta: »Res ne vem… To bi bilo naslednje vprašanje ki bi ti ga zastavila mami, takoj po tem, kaj me v ramenu tako špika?«. Dvignila je rokav majice in na njenem ramenu se je zalesketal čuden znak. Ves čas se je spreminjal najprej je bil nekakšna luna, nato žival in še nekatere druge oblike… v enem trenutku pa se je obarval v vijolično-črno in še vedno spreminjal obliko. Te dve barvi sta se ves čas prelivali, kot na pramenu las. Sarah je znak čudno pogledala in rekla: »Gospe se odločajo, kaj si… Vsak dobi enkrat tak znak… Jaz imam tudi enega a še noben ni razbral kaj pomeni…« Dvignila je rokav in pokazal se je njen znak, ki je bil svetlo rdeč, skoraj roza. Bil je v obliki črke C, a je zgornji krajec zavil dol kot narobe obrnjen G in črta, ki je bila notri, na sredini je šla čez C… Bilo je podobno kot nekakšen kljun ali nekaj takega… Nato je Helen dvignila svoj rokav in pokazala svoj živo rdeč plamen. »Midva s Felixom predstavljava ogenj. Nisva tako močna kot gospa ognja, Catt, ampak sva med elementi z ognjem najboljša… Ne vem, kako naj ti to razložim. V šoli se boste o tem podrobneje učili.« Nato se je obrnila k Gorgu: » No ZDAJ pa povej, kar si nam očitno pozabil povedati!«. Gorge se je zdrznil in rekel: »P-prerokba… P-pošasti tukaj oni biti, pošasti biti k-ker ubiti hočejo nekoga iz prerokbe… Zato registracija biti pomembna…« nato se je obrnil h Helen in Sarah: »Matt de Carlo… Izvedel je za prerokbo… To ne biti dobro…« Ko, je razlagal je deloval zelo prestrašeno. Nato se je spremenil v ptiča in odletel skozi odprto okno. Tia je osupnila zaradi nenadnega pobega: »Ptič?! Čakaj kaj… Je bil papiga?« Sarah ji je prikimala: »Navadorji so nekakšni palčki, ki se spremenijo v ptiče… Se spomniš kakšna oblačila je imel? A ni spominjal na raznobarvno papigo? Več vrst navadorjev obstaja… On je vrste papig.«. Nato je v sobo vstopila stara ženica v beli obleki s pladnjem v roki, izgledala je kot zdravnica. Tia se je zdrznila in jo grdo pogledala a se je Sarah nasmehnila: »Ne, ne Tia… Ona ni pošast… Poznam jo že več let.« Stara ženica se je nasmehnila in pladenj s pijačami odložila na mizico poleg Tiine postelje: »To popij. Bolje se boš počutila…« Tia je prikimala in popila pijačo, stara ženica pa je odšla. Imela je grozen okus po nogavicah in plesnivem siru ampak je pila naprej. Ko je v kozarcu ostala le še kapljica se je takoj počutila boljše in skočila in postelje. »Mami a lahko zdaj gremo v tisto hiško, v kateri naj bi živeli?«. Sarah je pokimala. Ko so izstopili iz sobe je bila spet tam stara ženica, ki je pomolila Tii, Katy in Robertu zapestnice. Robert je bil presenečen: »Kaj pa je to?«. Stara ženica je odgovorila: »To so zapestnice od registracije. Nadenite si jih in jih nikoli ne snemite… Tako vas bodo čuvaji Sperantije prepoznali.« In spet je odšla.


Tuki je že 8. del!!!!!!!!!!
Upam, da vam je bil všeč!
Tukaj so prejšnji deli:

7. : https://www.pil.si/pisalnica/objava/zmajska-ljubezen/7
6. : https://www.pil.si/pisalnica/objava/zmajska-ljubezen/6
5. : https://www.pil.si/pisalnica/objava/zmajska-ljubezen/5
4. : https://www.pil.si/pisalnica/objava/zmajska-ljubezen/4
3. : https://www.pil.si/pisalnica/objava/zmajska-ljubezen/3
2. : https://www.pil.si/pisalnica/objava/zmajska-ljubezen/2
1. : https://www.pil.si/pisalnica/objava/zmajska-ljubezen
Upam, da vam je bila zgodba všeč in, da ste uživali v branju!:innocent::stuck_out_tongue_winking_eye:Če vam je bila zgodba všeč pokažite tistemu bledemu srčku kako je biti rdeč:heart:,
če imaste predlog komentirajte:speech_balloon: :pencil:zelo bom vesela,
če želite biti obveščeni kdaj pride nov del in če vas zanimajo moje objave se naročite name:cherry_blossom::sparkles:!
Hvala za vse komentarje!!!!! Vedno mi ZELO polepšajo dan! Res res ful hvala!!!!!
Če ta del dobi 30 likov (kar je nemogoče) bo naslednji del dolg kot dva dela in se ga bom potrudila čim hitreje napisat!
Upam, da ta del ni bil predolg ali prekratek... In, da imaste lep dan!
Lp, *Galaxy Ginny*:star_and_crescent::heartpulse: