Zoe se je res obrnila in zagledala svojo kodrasto svetlolaso sestro s pegami in sinje modrimi očmi, ter črnolasega očeta z očmi, ki bi prav lahko bile Zoejine. Slednja se je pognala k njima in ju vsa srečna. Tako so ostali nekaj časa, dokler ji ni Georgija rekla: »Mala, vlak boš zamudila.« Zoe se je iztrgala iz njunega objema, in skočila na vlak, ki se je že počasi premikal. »Adijo!!!« jim je zavpila in gledala za njimi, dokler ni vlak za ovinkom izginil. Srečno se je sedla na mehek stol. Takrat je na vrata potrkala deklica z gostimi temno rjavimi, dolgimi lasmi, temno modrimi očmi, malo temnejšo kožo in pegami. »Hej, bi te motilo če se usedemo tukaj? V nobenem kupeju več ni prostora.« je rekla. »Seveda. Kar pridite.« (Dekle, ki je Zoe vprašala ali lahko prisedejo je Eashley.) V kupe je vstopila ta deklica, za njo še črnolaso in kratkolaso, dekle kar svetle kože, s temnorjavimi očmi ter… tisti fant s temno rjavimi lasmi in zelenimi očmi?! »Kako pa ti je ime? Jaz sem Alex, in to sta Eashley (dekle s dolgimi lasmi je pomignilo) in Kriss. Fant se je nasmehnil. »Jaz sem Zoe.« je rekla slednja. »Lepo ime…« je bleknil Kriss. Alex ga je sunila v rebra in se nasmehnila Zoe. »Oprosti. Ne zmeni se zanj. In v kateri dom si želiš?« je prijazno vprašala. Kmalu se je razvnel razburljiv pogovor in tistih nekaj ur so postali prijatelji. Malo po poldnevu je na vrata prišla čarovnica z vozičkom. »Kaj boste ljubčki?« jih je nasmejana vprašala. Vsega so vzeli po malo, in kasneje so bili njihovi žepi veliko bolj prazni. Tako so se zabavali, da so pozabili, kako čas teče, tako je bila kar naenkrat tema. Začeli so se preoblačiti in si tlačiti sladkarije v žepe. Ta pot je bila tako popolna, da bi si jo vsak želel podoživeti.