Vem, da ti je vse skupaj težko razumeti," je paragraf rekel Izabelli:"ampak tvoj oče bi vse razumel. Ima nekaj... no, ve nekaj, česar tvoja sedanja mama ne ve." Iza ga je gledala zelo začudeno, knalu pa vprašala:"Ampak... kako to, da moja mama ničesar ne ve? Ji ni oče vse povedal? In če ti vrjamem, da je moja prava mama mrtva," je govorilo dekle nekoliko zaskrbljeno, žalostno in začudeno:"kako to, da je umrla? Kdaj je umrla? Kje je pokopana? Zakaj je umrla? Kakšna je bila? Ali poznam njene starše? Zakaj..." "Wow, gospodična Wood, koliko vprašanj," jo je miril Nace Lee. "Počasi, zadihaj. Vse boš izvedela. Tvoj oče ve čisto vse, ima vse odgovore na tvoja vprašanja. Jaz jih imam le nekaj. Saj sem paragraf, nihče mi nič ne zaupa," paragraf je zavzdihnil, nato pa nadaljeval:"to, kar vem sem večino slučajno slišal, le nekaj mi je povedala ena oseba. Ampak greva k stvari. Jaz bom sedaj šel, ti pa obvezno do jutri povej to tvojemu očetu, ter mu daj tole." Nace Lee je Izabelli izročil kuverto. "Lahko jo odpreš," je rekel Izabellin sogovorec:"ampak nujno jo pokaži očetu. Ta bo vedel kaj naj stori in obljubim, da boš izvedela nadaljna navodila. Seveda, če želiš hoditi na akademijo. Tvoj oče bo vesel povabila." Izabella mu je prikomala in prijela kuverto:"Prav, bom. Torej sedaj greš? Če želiš lahko še malo ostaneš." Paragraf je zmajal z glavo, nato pa dejal:"Žal ne morem ostati, mudi se mi. Nasvidenje, gospodična Wood." Dekle je reklo 'Adijo', nato pa si je začelo ogledovati kuverto. Čez nekaj trenutkov je bil slišen POK, za katerim se je ozrla Izabella. Takrat ji je bilo kar žal, da ni videla, kako je paragraf šel. Mučila so jo številna vprašanja in vedela je, koga lahko to vpraša. Nekoga, ki ji je resnico prikrival že leta. Nekoga, ki ga je imela rada. Nekoga, ki mu je zaupala in mu verjela, si je mislila Iza. Ampak, saj mogoče to sploh ni res? Če vidi neko čudno bitje, ki pravi da je paragraf še ne pomeni, da je vse res. Morda... Morda se je samo hecal iz nje...
—————————————————————
Živjo!
Po stotih letih, je tu nov del, zato je ta malo daljši. Upam, da vam je všeč in obljubim, da bom sedaj, do konca počitnic zgodbo pogosteje objavljala. Naslednji del bo morda malce bolj zanimiv in ste vsekakor vabljeni k branju!
Vesela bom lajkov in komentarjev :heart::speech_balloon:.


Želim vam prečudovite počitnice,
#S2 :innocent::blush::wink::upside_down: