*i*Mojemu najdražjemu G. M.,*i*
*i*človeku, ki je rad razveseljeval,*i*
*i*pomagal in govoril.*i*
----------------------------------------------------------
Čez dva dni, se je Izabella opogumila in pristopila do očeta, ki je tistega dne prišel domov pozno. Stopil je skozi vrata, se preoblekel, odložil vse stvari. "Zdravo, oče," ga je ogovorila. "Živjo, srček. Kako si?" ji je ta prijazno odvrnil. Iza je pristopila nekoliko bližje, nato pa dejala:"Veš, saj sem super, ampak..." Ni vedela kako naj mu pove za bitje, ki jo je obiskalo v sobi in kaj ji je povedalo. Oče se ji je nasmehnil:"Meni lahko vse zaupaš, pridi," pokazal je na naslanjač nasproti televizije. Vsedla sta se in oče je hčerki takoj prisluhnil. "Povej, kaj te muči? Zakaj nisi odlično?" je dekle vprašal z nežnim, očetovskim glasom. Iza se je obotavljala, a nazadnje le spregovorila:"Em... Pred dvema dnevoma, se mi zdi... Se je zgodilo nekaj čudnega in nenavadnega... Sprva sem mislila, da so to samo sanje, ampak... Ugotovila sem, da se je to morda res zgodilo..." Oče ji je dobro prisluhnil, a ker ni vedela kako nadaljevati, jo je spodbudil:"Kaj natanko se je zgodilo? Kar povej, razumrl te bom." Izabella je zavzdihnila, nato pa nadaljevala: "Bila sem za mizo, ko sem karnaenkrat zaslišala POK. Pogledala sem, kaj je bilo to in za sabo sem videla... No, sam sebe je poimenoval Nace Lee in bil naj bi paragraf." Ob teh besedah je oče trznil, a ni rekel nobene. Zato je Iza nadaljevala:"Majhno bitje je prišlo v sobo. Najprej sem kričala, ker sem se ga bala. Ampak potem mi je povedal kdo je in da ni nevaren ter zakaj je prišel. Govoril je neverjetne stvari in ne vem, ali jim naj vrjamem." Nekaj trenutkov ni nobeden nič rekel. Da bi se Iza izognila zoprni tišini, je ponovno spregovorila:"Misliš, da bi mi verjel, kar ti ti rekla? Bi mi vrjel na besedo?" Oče ji je pokimal, a rekel ni nobene. Tako je bila hčerka prisiljena spet govoriti:"Ja, rekel mi je, da me vabijo na neko posrbno akademijo za nadarjene. In nekako je prišlo tudi do tega, da mi je rekel..." Izabelli so se zasolzile oči. Bila je tiho, a mislila je le na eno. Nace Lee ji je povedal, da je njena prava mama mrtva. Torej, ji je oče morda vse prikrival. Ni ji povedal za magijo in za drug svet. Vse ji je prikrival! No, zgornje je seveda držalo le, če se ji paragraf ni zlagal. Ni bila zmožna nadaljevati. V očeh se ji je nabralo toliko solz, da so ji počasi tekle prek lica. Oče pa je le nazadnje spregovoril:"Daj, povej kaj te muči. Kaj ti je rekel? Čemu vse te solze in žalost?" Dekle je zavzdihnilo, nato pa dejalo:"Tisi par-paragraf mi je rekel, d-da obstaja šeen svet. Svet čar-čarovnikov. V njem naj bi moja *i*prava*i* mama umr-umrla." Izabella je bruhnila v jok, oče pa je žalostno zavzdihnil. Nekaj časa je minilo, ko jo je oče pobožal po laseh. Njegova hčerka ga je hitro vprašala:"J-je to res?"...
———————————————————
Zdravo!
Tukaj nov del zgodbe. Upam, da vam je všeč! Vesela bon vseh kritik ali ne kritik in lajkov.


Želim vam prečudovite počitnice,
#S2