OK, po vseh težavah je tukaj 3 del, še enkrat se opravičujem za vse težave in nevšečnosti.
https://th.bing.com/th/id/OIP.w58PkcY30UWKjUF62BVxmwHaDt?pid=Api&rs=1
Upam da vam je všeč moja zgodba :yum:
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Neki dan je prišel par Rassbe in njuna otroka. Takoj sta mi bila všeč. Po pogovoru z mojo svetovalno delavko so pristopili, in povedali, da bi radi, da pridem k njim v renjištvo, in če se ujamemo še posvojitev.
Takoj sem bila za, ker sem bila vesela, da bom imela končno družino, po vseh teh neuspešnih rejništvah in letih v domu.
Ko smo prišli domov so mi pokazali mojo sobo. Mojo? Bila je čisto dekliška, imela je vse kar sem si kadarkoli želela, imela je limonino rumene stene, posteljo z 3 okrasnimi blazinami, mizo, z barvicami flumastri…… omaro, polno lepih oblačil,…. Na sredini je bila vijolična okrogle preproga. Soba mi je bila zelo všeč.
Prvi dan pri Rossbejih je bil čuden. Nisem vedela kako govoriti z njim, kaj je v hiši dovoljeno,….
Z mojo sestro sem se takoj ujela. Zvečer, sta mama in oče rekla, da imajo že od nekdaj tradicijo, da so sobotni večeri, družabni družinski večeri. Zelo sem bila vesela, saj sem nadvse rada igrala družabne igre.
Ko je bilo našega zvečera konec, sem se šla v mojo sobo pripravit za spanje, kopalnico sem si delila z Monico, saj je bila na levi strani hodnika najprej njena soba, nato kopalnica nato pa še moja soba. V kopalnico si lahko vstopal iz obeh sob, kar se mi je zdelo super.
Odprla sem omaro: Katero spalno srajco si naj oblečem?
Na izbiro sem imela črtast svetlo moder set majice in hlač, unicorn pajac in vijolično srajco, z zvezdicami.
Izbrala sem vijolično. Ko sem se preoblekla, umila zobe ipd. sem se ulegla v posteljo.
Takrat je prišla v mojo sobo mama, se usedla na posteljo in rekla: “upam da to je všeč pri nas, potrudili smo narediti vse tako domače kod smo lahko, ker smo vedeli da je preteklost bila težka zate”.
Zahvalila sem se ji za vse kar je naredila zame, nato pa jo vprašala: "Kako vaju naj kličem?Gospa in gospod? Cooper in Lisa? Mama in oče?''
Odgovorila mi je, karkoli ti želiš. Seveda, sem izbrala mama in oče.
Poljubila me je na čelo in odšla.
Počutila sem se hvaležno, napoljeno. Po nekaj tednih je vse postalo normalno, ni bilo več čudno, kod bi se pogovarjala z mojima biološkima staršema, ali seveda prepirala.
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Lep pozdrav,
HIPITY:peace:
https://th.bing.com/th/id/OIP.w58PkcY30UWKjUF62BVxmwHaDt?pid=Api&rs=1
Upam da vam je všeč moja zgodba :yum:
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Neki dan je prišel par Rassbe in njuna otroka. Takoj sta mi bila všeč. Po pogovoru z mojo svetovalno delavko so pristopili, in povedali, da bi radi, da pridem k njim v renjištvo, in če se ujamemo še posvojitev.
Takoj sem bila za, ker sem bila vesela, da bom imela končno družino, po vseh teh neuspešnih rejništvah in letih v domu.
Ko smo prišli domov so mi pokazali mojo sobo. Mojo? Bila je čisto dekliška, imela je vse kar sem si kadarkoli želela, imela je limonino rumene stene, posteljo z 3 okrasnimi blazinami, mizo, z barvicami flumastri…… omaro, polno lepih oblačil,…. Na sredini je bila vijolična okrogle preproga. Soba mi je bila zelo všeč.
Prvi dan pri Rossbejih je bil čuden. Nisem vedela kako govoriti z njim, kaj je v hiši dovoljeno,….
Z mojo sestro sem se takoj ujela. Zvečer, sta mama in oče rekla, da imajo že od nekdaj tradicijo, da so sobotni večeri, družabni družinski večeri. Zelo sem bila vesela, saj sem nadvse rada igrala družabne igre.
Ko je bilo našega zvečera konec, sem se šla v mojo sobo pripravit za spanje, kopalnico sem si delila z Monico, saj je bila na levi strani hodnika najprej njena soba, nato kopalnica nato pa še moja soba. V kopalnico si lahko vstopal iz obeh sob, kar se mi je zdelo super.
Odprla sem omaro: Katero spalno srajco si naj oblečem?
Na izbiro sem imela črtast svetlo moder set majice in hlač, unicorn pajac in vijolično srajco, z zvezdicami.
Izbrala sem vijolično. Ko sem se preoblekla, umila zobe ipd. sem se ulegla v posteljo.
Takrat je prišla v mojo sobo mama, se usedla na posteljo in rekla: “upam da to je všeč pri nas, potrudili smo narediti vse tako domače kod smo lahko, ker smo vedeli da je preteklost bila težka zate”.
Zahvalila sem se ji za vse kar je naredila zame, nato pa jo vprašala: "Kako vaju naj kličem?Gospa in gospod? Cooper in Lisa? Mama in oče?''
Odgovorila mi je, karkoli ti želiš. Seveda, sem izbrala mama in oče.
Poljubila me je na čelo in odšla.
Počutila sem se hvaležno, napoljeno. Po nekaj tednih je vse postalo normalno, ni bilo več čudno, kod bi se pogovarjala z mojima biološkima staršema, ali seveda prepirala.
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Lep pozdrav,
HIPITY:peace:
Odgovori:
Moj odgovor:
sezgodi
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
samopodoba/samozavest
živijo,
bom kratka in jedrnata.
mene ZELO skrbi in me briga kaj si drugi mislijo o meni. ampak kokr mene skrbi ni vec uredu.
vedno ko kam grem kjer so nepoznani ljudje se bojim da se mi smejejo in usak govor potiho mislim da je o meni (na slab nacin). ne morem zaupat sama sebi, jaz lahko znam za test vse, se veliko učim, snov razumem.. ampak ko dobim test pred sebe slisim samo še "nic vredna si ne bo ti uspelo" in potem je slabo. res slabo. Ampak to se samo še slabša. Včasih sem prenesla biti z nepoznanimi ljudmi v prostoru in sem se po nekaj časa sprostila, ampak zdaj nemorem biti niti več s prijatelji. zavračam povabila da bi se dobili, na rojstnih dneh sem večino tiho. Treniram nogomet in pred vsako tekmo in med vsako tekmo se zjokam, da ce kaj zafrknem me bojo judgali, se mi smejali.. nemorem več..
Kaj naj naredim?
hvala vsem:heart:
bom kratka in jedrnata.
mene ZELO skrbi in me briga kaj si drugi mislijo o meni. ampak kokr mene skrbi ni vec uredu.
vedno ko kam grem kjer so nepoznani ljudje se bojim da se mi smejejo in usak govor potiho mislim da je o meni (na slab nacin). ne morem zaupat sama sebi, jaz lahko znam za test vse, se veliko učim, snov razumem.. ampak ko dobim test pred sebe slisim samo še "nic vredna si ne bo ti uspelo" in potem je slabo. res slabo. Ampak to se samo še slabša. Včasih sem prenesla biti z nepoznanimi ljudmi v prostoru in sem se po nekaj časa sprostila, ampak zdaj nemorem biti niti več s prijatelji. zavračam povabila da bi se dobili, na rojstnih dneh sem večino tiho. Treniram nogomet in pred vsako tekmo in med vsako tekmo se zjokam, da ce kaj zafrknem me bojo judgali, se mi smejali.. nemorem več..
Kaj naj naredim?
hvala vsem:heart:
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.