Živijo, kako ste?
Mogoče ste nekateri videli spodaj objavo o projektu Korona in ja, jaz sem napisala to objavo. Pa sem se spomnila, mogoče bo več sodelovanja če bom prijavljena, ker ponavadi prijavljeni dobijo več ogledov in odgovorov kot neprijavljeni.
Včeraj sem dobila idejo, da bi naredila nekak skupek vseh zgodb, mnenj, izkušenj o koroni.
Če imate kakšno zanimivo prigodo iz zooma, iz trgovine, od šole na daljavo,... KARKOLI, mi lahko podrobno opišete v komentarjih. Pa ne pozabite napisati kdaj približno je bilo to (npr.: julij, 2020)
Če imate (mislim, zagotovo imate) mnenje o delu na daljavo, maskah, koroni na sploh, o tem kako je korona vplivala na človeštvo, na vse skupaj, v glavnem mnenje o virusu na kateremkoli področju, je dobrodošlo v komentarjih.
Če imate kakšne izkušnje, kako ste bili cepljeni, kako je bilo ko ste bili okuženi, kako je bilo ko je bil kdo od vaših okužen,... lahko delite izkušnjo v komentarjih.
Bodite čimbolj izvirni in predvsem natančni!!
Jaz bom pa dala primere, da boste videli kako naj bi izgledalo.

ZANIMIVA PRIGODA:
V drugem valu, ko sem na daljavo obiskovala osmi razred, smo bili vsi precej žalostni, saj smo že dolgo naklepali šale za prvi april (2021). Nihče ni mogel vedeti, da ga bomo preživeli doma, za računalniki in z videokonferencami. Seveda pa smo se odločili, da tudi na daljavo ne bomo ostali dolžni učiteljem.
Za šalo smo se med uro matematike pretvarjali, da učiteljice ne vidimo, da je ne slišimo, potem smo se pretvarjali da jo je vrglo iz zoom srečanja. Bilo je zabavno, čeprav nekateri od sošolcev niso sodelovali (vedno se najde kdo). Učiteljica je totalno nasedla, poskušala je spremeniti nastavitve, spraševala nas je če jo slišimo ("nismo je slišali, niti videli").
Nismo natanko vedeli, kdaj naj šalo zaključimo, saj je učiteljica obupano poskušala spremeniti nastavitve, celo šla je iz srečanja in se priključila nazaj noter. Na koncu je le nekdo zavpil: "Prvi april!" In vsi smo se začeli režati. Učiteljica se je nasmejala, potem pa se je izkazalo, da ima dejansko težave, saj je potem ZARES nismo slišali. Malce smo bili zmedeni, nismo vedeli ali so njene težave resnične, ali nam samo vrača udarec, vendar se je izkazalo, da je res obrnila šalo in moram reči, da smo malce nasedli. Na koncu je bil le zabaven prvi april :)

MNENJE O DELU NA DALJAVO:
Jaz sem introvertiran človek (rada sem sama, zdržim brez ljudi okrog sebe,...), vendar sem po nekaj mesecih čepenja tudi sama začela pogrešati družbo, človeško bližino, pretepe sošolcev med odmori in opravljanje sošolk, skupinske sprehode na strašnišče in splošno šolsko zmedo, ki je na zoomih nismo mogli ustvariti.
Moje mentalno zdravje je (ne bom lagala) zavilo strmo navzdol, bila sem rahlo depresivna in v ničemer nisem našla več veselja, niti v stvareh ki sem jih včasih rada počela.
12 ur na dan sem čepela za računalnikom in delala za šolo ali pa za glasbeno šolo in bila sem res zelo nesrečna.
Takrat sem ugotovila, kako zelo v resnici potrebujemo človeško bližino, stik z vrstniki in socializacijo. Osamljenosti ki sem jo doživela med karanteno, nisem okusila še nikoli in upam da je nikoli več ne bom.

IZKUŠNJA:
Avgusta 2020, sem zaradi kopanja na jezu zelo zbolela. Bila sem tako izmučena, da sem se zbujala samo zato, da sem vzela zdravila, drugače pa sem 14 dni samo spala.
Seveda je bil potreben pregled pri zdravnici, ki pa me je takoj napotila v Celje za testiranje. Šli smo še isti dan in spomnim se, da sem bila tako bolna, da so mi morali podreti sedež v avtu, da sem lahko ležala.
Testirana sem bila tako, da so mi palčko porinili daleč v nos. Občutek je bil čuden, neboleč ampak grozno neprijeten. Je bilo pa vsaj hitro konec (trajalo je nekaj sekund) in po tem sem naenkrat zeloooo z lahkoto dihala (vendar je bil to nekakšen neprijeten občutek ki ga ne znam razložiti).
Izkazalo se je da sem negativna in da sem imela nekakšno vnetje.

To so bile moje zgodbe, res upam da dobim še od koga :)