No, pred kratkim sem na eno objavo tu na svetovalnici komentirala da pač nemaram dojenčkov in da bi pobegnila od doma če bi ga moja mami imela, vem da sem tudi sama bila nekoč dojenček, in da to da jih nemaram ni lepo, saj če otrok ni v moji družini je ok, samo zdaj vam povem zakaj ga res nočem in zakaj majhnih otrok nemaram.
1. Če bi se rodil bi bili vsi z njim obsedeni.
2. Strah me je da bi bil on najljubših otrok staršev (saj ne da to hočem biti jaz, samo če bi že bil (kar upam da nebo) da bi ga starši imeli raje kot mene. )
3. Ko bi zrastel bi lazil za mano, potem bi se zaprla v sobo in potem bi bili starši hudi ker ga ne spustim v sobo.
4.sama rada delam miniature, to so majhne zagradbe, hiše ki jih notri opremiš z majhnim pohištvom, ni namenjeno kot hišica za punčke, namenjeno je okrasu. No torej verjetno bi se hotel mali igrat s tem in veliko uničil.

Upam da me zdaj razumete, zakaj majhnih otrok ne maram, in jih nočem imeti. S tistimi komentarji nisem hotela nikogar žaliti ali prizadeti.

lp.