DRUŽINA IN ŽALOST.
6
SUPER PUNCA🦋
Živijo! Imam mlajšega brata(ki je še dojenček).Ampak včasih je mama jezna na mene in se samo nato druži z mojim mlajšim bratom.Ne samo mama ampak včasih cela družina.Zato se nato počutim žalostno in osamljeno.Včasih se zaperem v mojo sobo in se jočem.Ali pretiravam?Hvala že za vnaprej.
L.p. S.P.:blush:
L.p. S.P.:blush:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Mislim, da ne pretiravaš. Mogoče bi morala pa se z družino malo pogovorit in jim povedat, da zdej k imate dojenčka, da se počutiš zapostavljena in da si sicer vesela, da imaš bratca ampak, da ti še zmeraj obstajaš.
6
SUPER PUNCA🦋
Hvala.Bom upoštevala tvoj nasvet.😊
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Sploh ne pretiravaš. In kot je že Mantra povedala povej družini, da res naj nehajo se ukvarjati z dojenčkom in tudi s tabo. Ampak vseeno moreš vedeti da je skrb za dojenčka težka in mogoče zato devajo več pozornosti njemu kot trbi. Moreš pa tidi vedeti da se bo to končalo. Imam bratca in sestrico in ko sta se rodila sta bila obkrožena z družino, zdaj pa ne več. :popcorn:
4
SUPER PUNCA🦋
Hvala ti.😊
Moj odgovor:
sezgodi
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
samopodoba/samozavest
živijo,
bom kratka in jedrnata.
mene ZELO skrbi in me briga kaj si drugi mislijo o meni. ampak kokr mene skrbi ni vec uredu.
vedno ko kam grem kjer so nepoznani ljudje se bojim da se mi smejejo in usak govor potiho mislim da je o meni (na slab nacin). ne morem zaupat sama sebi, jaz lahko znam za test vse, se veliko učim, snov razumem.. ampak ko dobim test pred sebe slisim samo še "nic vredna si ne bo ti uspelo" in potem je slabo. res slabo. Ampak to se samo še slabša. Včasih sem prenesla biti z nepoznanimi ljudmi v prostoru in sem se po nekaj časa sprostila, ampak zdaj nemorem biti niti več s prijatelji. zavračam povabila da bi se dobili, na rojstnih dneh sem večino tiho. Treniram nogomet in pred vsako tekmo in med vsako tekmo se zjokam, da ce kaj zafrknem me bojo judgali, se mi smejali.. nemorem več..
Kaj naj naredim?
hvala vsem:heart:
bom kratka in jedrnata.
mene ZELO skrbi in me briga kaj si drugi mislijo o meni. ampak kokr mene skrbi ni vec uredu.
vedno ko kam grem kjer so nepoznani ljudje se bojim da se mi smejejo in usak govor potiho mislim da je o meni (na slab nacin). ne morem zaupat sama sebi, jaz lahko znam za test vse, se veliko učim, snov razumem.. ampak ko dobim test pred sebe slisim samo še "nic vredna si ne bo ti uspelo" in potem je slabo. res slabo. Ampak to se samo še slabša. Včasih sem prenesla biti z nepoznanimi ljudmi v prostoru in sem se po nekaj časa sprostila, ampak zdaj nemorem biti niti več s prijatelji. zavračam povabila da bi se dobili, na rojstnih dneh sem večino tiho. Treniram nogomet in pred vsako tekmo in med vsako tekmo se zjokam, da ce kaj zafrknem me bojo judgali, se mi smejali.. nemorem več..
Kaj naj naredim?
hvala vsem:heart:
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Aktualne objave
Oglas
Zadnji odgovori v Svetovalnici
Ojj,
ti bom probala pomagat.
1. Pri obeh ...
