No najprej poskrbi za ocene (gotovo si že) in pomagaj pri hišnih opravilih in hkrati imej dovolj prostega časa za sprostitev (najbrž si tudi ti že). Z nekom se pogovori o svojih problemih npr. prijatelji in ti bo bolje. In ne pozabi poskusi spraviti starše v dobro voljo, da se bosta tudi onadva bolje počutila. Upam, da ti to pomaga.

Tako kot so ti že ostale odgovorile zgoraj. Pes je obveznost. Tudi, če si ti še tako želiš imeti psa in ne vem kaj še vse. Je to *b*VELIK STROŠEK*b* za starše. Mislim, starša delata v službi ceu dan (tudi če je od doma), te preživljata in družino, plačujeta račune. Verjetno je že s tem toliko skrbi. Sedaj, pa ker ti hočeš, bosta pa še psa kupovala? Da ne omenjam, ko praviš, hišo.
Hiše so *b*ZELO*b* drage. Ne moraš se kar tako preseliti v hišo.

V življenju je tako, da ne moremo dobiti vsega kar želimo. Bodi raje hvaležna, da imaš streho nad glavo, da imaš internet, da imaš telefon/računalnik. Da imaš hrano na mizi, nove obleke itd.
Če si tako želiš imeti opravka s psmi, pa poiščite kakšno zavetišče v bližini doma in hodi tja kot prostovoljka. Vsak dan pojdi tja sprehajati pse, jih nagraniti in daj od svoje žepnine za njihovo hrano. Nikar pa ne sili starše v to.

Pa še to, da razmišljaš zaradi tega o samomoru, punca, malo se skuliraj. Nočem biti nesramna, ampak to ni način. To je izsiljevanje. Če so starši rekli ne, je pač ne. Predstavila si svoje stališče. Slišala sta tvoje predloge. Rekli so ne. To je to.
Če pa ti ne razumeš njihovih razlogov, pa je na tebi, da jih poskusiš razumet. Mislim, da smo ti tukaj na Pilu že vsi večkrat napisali, kakšno je stališče.

Ne zameri ampak se mi zdi mal pretirano da se toliko jokaš zaradi enega psa. Mislim samo pes je in ne bo konec sveta če ga ne boš imela. Zanj rabiš tudi skrbet intvoji starši imajo sigurno razlog da ga nimate.
Žal nemoreš vedno vsega dobiti.
In res ne delaj samomora ker se ne splača. Življenje ne bo vedno lepo in nimaš kej.
Ne zameri

Ojla mislim, da moraš malo manj skrbeti glede svojih potreb in se bolj osredotočati na svoje dolžnosti. Najprej poskrbi za dobre ocene, pomoč pri opravilih. Lahko začneš z donacijami za pse ali kaj takšnega, sprehajaš pse, jih čuvaš in se tako preizkusiš v svojih sposobnostih. Pes je zelo velika obveznost in veliko stane. Potem je tu še higiena, zdravniški pregledi, hrana... Tako da resno premisli kaj si želiš, delo ali psa. Bolje je da si prej izkušena zato poskusi z tem kar je napisano zgoraj, (donacije...) Glede hiše pa mislim da ni tako nujno da se preselite če starši tega ne zmorejo narediti. Čisto vredu je če nimate vile, hiše itd. Nekateri nimajo ničesar kar ti imaš. Samomor je nepremišljeno dejanje in izguba časa ter življenja, moraš spoznati da ni življenje vedno rožnato... Vse skupaj bi najvrjetneje prišlo okoli 121. 000 evrov. Mi smo si hišo gradili in strošek je bil 560.000 res je da je hiša velika, mala različica vile, seveda se ne želim hvaliti, nikakor. Poskusi razumeti starše da ni vedno lahko.
lp :wave:

Se definitivno strinjam z zgornjimi odgovori.

Moraš vedeti tudi kako se počutijo starši, zagotovo tudi niso najboljše volje ko ti ne morejo omogočiti psa, ampak imajo point, naveličala se ga boš in bodo mogli oni skrbeti zanj kar pa bo še dodatni strošek in stres zanje.

Resno, pomisli kaj imaš in ne česa nimaš pa se skuliraj.

Si boš kot veliko kupila psa zdaj si lahko prav vesela da imaš to kar imaš, nekateri še tega nimajo :/

Živijo!
Imam izkušnje, doma imamo psa in ti bom povedala kako je to.
Pes potrebuje vzgojo, oskrbo in trening. Če želiš imeti psa se moraš najprej zavedati, da enkrat ko ga imaš, ga imaš. Zavedati se moraš tudi, da je s psom kar veliko dela. Torej ti bom na kratko povedala mojo zgodbo, kako smo dobili psa.
S sestro sva zelo prosili za psa že kakšna leta in nama je uspelo prepričati. Ko sva govorili, da bova midve skrbeli za psa in sva govorili, sa je to čisto lahko, ampak ni. Vzgajanje psa, skrb za psa je zahtevna, če na to nisi pripravljen. In tudi starši so govorili, da ne, ker je s psom veliko dela. Nisva se strinjali, a zdaj se zavedava, da je skrb za psa kar težka. In to je zato, zakaj ti starši ne dovolijo. Ker oni vedo, da je težko skrbeti za psa in bi raje videli, da bi si naprej kupila žival, ki je manj zahtevnejša, npr. hrček.
Skrb za psa poteka tako, (zdaj govorim za notranjega psa) vsak dan ga moraš peljati ven, mu umiti tačke, kupiti opremo za psa, peljati k veterinarju, striženje ... se zavedaš, da te vse to čaka, če dobiš psa? Ne želim biti nesramna, ampak to je res.
Zato, lepo prosim, včasih je treba razumeti starše, čeprav se ne strinjamo z njimi. Sploh, ko se želite odseliti v novo hišo. Poglej, pes je živo bitje in prav tako potrebuje oskrbo kot mi. Zato, mogoče nekaj let počakaj, da se pripraviš imeti psa in mogoče dokazati, da znaš skrbeti za psa.
Dobili smo psa pred nekaj tedni in vemo kako to je.
Upam, da sem ti v pomoč in ne obupaj, sanje se vedno lahko uresničijo, le če si za to pripravljen. Ko boš odrasla si boš z lahkoto kupila psa :)
Lp,
Glasbenica :)

Živjo!
Jas imam doma prav tako psa za katerega skrbimo jaz bratec in sestrica in čeprav smo si delo z njim delimo ga je še vedno veliko vsak dan ge je potrebno 3X peljati na sprehod, ga nahraniti ter ga trenirati naanj 15 minut da ga miselno zaposliš saj je to njihova osnovna potreba. Poleg tega pa je pes zalo draga stvar vsa nega, pripomočki, hrana, boks in ležišča, povodci, veterinar pa še škoda ki jo lahko doma naredi (mladički veliko grizejo našega Jollyja zelo pazimo pa je zgrizel 2 stola in dve blazini) tako da ves da je pes OGROMNA odgovornost in ko bos enkrat imela psa mu bos morala posvecati ogromno pozornosti, ljubezni predvsem pa energije. Tudi če se ga navelicas cez tri leta (verjetno bo zivel 10 let) ga ne mores dati stran taksnim psom je potem zelo tezko. Glede hise pa si je morda starsi ne morejo privosciti!?
Lej mogoce ne bos mogla dobiti tega psa ampak svet se zato se ne bo podrl ampak bo sel naprej tko da mislim da to ni tvoja osbovna potreba.
Bye
Jolly