Ne vem naslova za to
0
Problemsd
oj js mam problemm
no v šoli se iz mene dejajo norca 5 fantov.pač govorijo mi da sm grda,gnida,....
pa ful žaljiv je .ucitelci sm povedala pa nc ni od tega.
enkrat so mi rekl da nespadam v ta razred.pac nj mi en pomaga kr se jokam ko to pišm
no v šoli se iz mene dejajo norca 5 fantov.pač govorijo mi da sm grda,gnida,....
pa ful žaljiv je .ucitelci sm povedala pa nc ni od tega.
enkrat so mi rekl da nespadam v ta razred.pac nj mi en pomaga kr se jokam ko to pišm
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hey,
ne se sekirat. Ce ucitlca ne bo nc ukrenila povej solski psihologinji ali starsem, da ti bodo pomagali. Drugace pa jim kaj pogumno reci nazaj da bodo opazili da si upas kaj reči, in te ne bodo vec videli tihe/nemocne, da te ne bodo vec zalili. Mogoce pa imas kaksne prijatelje in jim to povej, saj se lahko postavijo na tvojo stran.
Upam da ti bo uspelo :relaxed:
ne se sekirat. Ce ucitlca ne bo nc ukrenila povej solski psihologinji ali starsem, da ti bodo pomagali. Drugace pa jim kaj pogumno reci nazaj da bodo opazili da si upas kaj reči, in te ne bodo vec videli tihe/nemocne, da te ne bodo vec zalili. Mogoce pa imas kaksne prijatelje in jim to povej, saj se lahko postavijo na tvojo stran.
Upam da ti bo uspelo :relaxed:
0
happy
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Oj!
Imam izkušnje s tem (sicer ne enake) in ti znam pomagati v tej situaciji.
V življenju se bomo žal velikokrar srečali z raznimi žaljivkami in moramo biti potrpežljivi, zaupati vase in se postaviti zase ob takih primerih.
Najbolje je, da se oglasiš pri šolski psihologinji, poveš to staršem, kar se dogaja, ker lahko hitro rešite problem. Ko ti v šoli kaj takega rečejo ti se samo postavi zase, premagaj to žalost, saj če vidijo, da si žalostna jim bo to še v večje veselje. Lahko jih preprosto ignoriraš ali jim pa rečeš npr. "Pa kaj?", le znati se moraš postaviti zase, pa bo mnogo lažje. Pa tudi oni bodo počasi odnehali.
Verjamem, da bo šlo. Vso srečo in upam, da sem kaj pomagala. <3
Imam izkušnje s tem (sicer ne enake) in ti znam pomagati v tej situaciji.
V življenju se bomo žal velikokrar srečali z raznimi žaljivkami in moramo biti potrpežljivi, zaupati vase in se postaviti zase ob takih primerih.
Najbolje je, da se oglasiš pri šolski psihologinji, poveš to staršem, kar se dogaja, ker lahko hitro rešite problem. Ko ti v šoli kaj takega rečejo ti se samo postavi zase, premagaj to žalost, saj če vidijo, da si žalostna jim bo to še v večje veselje. Lahko jih preprosto ignoriraš ali jim pa rečeš npr. "Pa kaj?", le znati se moraš postaviti zase, pa bo mnogo lažje. Pa tudi oni bodo počasi odnehali.
Verjamem, da bo šlo. Vso srečo in upam, da sem kaj pomagala. <3
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
poglej... meni je eden sosolec delal taksne stvari ki jih nobenemu ne privoscim. ne bom govorila o tem vendar ti povem da je to psihicno nadlegovanje. to kar je on naredil ni bilo tisto navadno solsko zasmehovanje. nekatere sosolke so se mu pridruzile no ubistvu se je on pridruzil njim in mi smo bile takrat ZELO skregane. to je trajalo skoraj celo solsko leto in se je dogajalo celo med poletnimi pocitnicami. ker sem bila takrat zelo tiha in nisem hotela biti nesramna sem zato pred njimi velikokrat jokala.in ker so bili oni med bolj popularnimi v razredu so name spravili se skoraj cel razred. ampak verejemi da ker smo ze tolko stari je bilo to res hudo.izmene so se zafrkavali se po vibru.upam da se to ne dogaja tudi tebi. a takrat sem se navcila. čeprav to ne traja vec zdaj se znam postaviti zase in ob priloznostih ko je tako jih le ignoriram. povem da to to res pomaga. probaj se cim manj brigati za njih in se ob tezavah obrni na svoje najboljse prijateljice.
upam da sem ti pomagala. cene pa probaj si narediti profil da mi bos lahko pisala v koticek in mi napisi. z veseljem ti bom pomagala ker vem da ti ni lahko.
verjamem vate. :blush:
Mini
upam da sem ti pomagala. cene pa probaj si narediti profil da mi bos lahko pisala v koticek in mi napisi. z veseljem ti bom pomagala ker vem da ti ni lahko.
verjamem vate. :blush:
Mini
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej :)
Zasmehovanje je resna stvar, ampak je nekateri učitelji na žalost še vedno ne jemljejo resno in se ne zavedajo vseh slabih posledic. Obrni se na starše in na šolsko svetovalno službo ter jim povej o svojih občutkih in stiskah.
Upam, da se bo vse čimprej rešlo!
Zasmehovanje je resna stvar, ampak je nekateri učitelji na žalost še vedno ne jemljejo resno in se ne zavedajo vseh slabih posledic. Obrni se na starše in na šolsko svetovalno službo ter jim povej o svojih občutkih in stiskah.
Upam, da se bo vse čimprej rešlo!
0
Moj odgovor:
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
